Slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskem programu v primerjavi s podobnimi dokumenti evropskih držav

Povzetek

Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.