Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri obvladovanju vedenjskih težav učenk in učencev v osnovni šoli
Ključne besede:
osnovna šola, disciplina, hiperaktivnost, šport, zdrav življenjski slog.
Povzetek
Ukvarjanje z gibalnimi/športnimi aktivnostmi ponuja otroku možnosti za sodelovanje z drugimi, samopotrjevanje in izražanje ter pomeni enega izmed ključnih dejavnikov socializacije ter preprečevanja odklonskega vedenja. V raziskavi nas je zato zanimalo, katere značilnosti gibalne/športne aktivnosti so najmočneje povezane z obvladovanjem vedenjskih težav. Ugotovitve na reprezentativnem vzorcu 1782 slovenskih osnovnošolcev kažejo, da je gibalna/športna aktivnost najmočneje povezana z obvladovanjem vedenjskih težav ponotranjenja. Pri tem imajo ključno vlogo pogostnost in intenzivnost aktivnosti, vključitev v interesne športne dejavnosti, ukvarjanje s plesom ter omejitev sedečega načina prevoza v šolo.
Prenosi
Podatki o prenosih še niso na voljo.
Literatura
Ackerman, A. L. (2018). Relationship Between Movement and Student Behaviors [Master's Theses & Capstone Projects]. Iowa, ZDA: Northwestern College. Pridobljeno s https://nwcommon–s.nwciowa.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1108&context=education_masters (Dostopno 1. 5. 2022).
Blandford, S. (1998). Managing Discipline Schools. New York: Routledge. Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=13oaXCiHbqAC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (Dostopno 10. 10. 2017).
Colleen, C., Fedewa, A. L., in Ahn, S. (2017). The effect of physical activity on children with ADHD: A quantitative review of the literature. Journal of Applied School Psychology, 33(2), pp. 136–170.
Dolenc, P. (2010). Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov. Revija za elementarno izobraževanje, 3(1), pp. 53–64.
Ekeland, E., Heian, F., Hagen, K. B., Abbott, J., in Nordheim, L. (2004). Exercise to Improve Self-Esteem in Children and Young People. The Cochrane Library, Chichester, UK: John Wiley & Sons.
EU Physical Activity Guidelines: Recommended Policy Actions in Support of Health-Enhancing Physical Activity. (2008). Bruselj, Belgija: Evropska komisija.
Gresham, F. M., in Elliott, S. N. (1990). Social Skills Rating System: Manual. ZDA, Minnessota: American Guidance Service.
Kamas, Z. A. K., Zubaidi, A. S. G. in Zaid, N. A. (2021). The role of play activities in reducing RMD in children of hyperactivity. PalArch’s Journal of Archaeology of Egypt / Egyptology, 18(4), pp. 1361–1385.
Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika, 15(2), pp. 153–173.
Kraljič, D. (2001). Mojster, kako si se tega naučil?: učenje zaznavanja skozi igro. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krajnčan, M. (2007). Konceptualizacija preventivnih modelov v osnovni šoli. V T. Devjak (ur.), Pravila in vzgojno delovanje šole (pp. 119–141). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Lee, Y., in Jeoung, B. (2016). The relationship between the behavior problems and motor skills of students with intellectual disability. Journal of Exercise Rehabilitation, 12(6), pp. 598–603.
Ng, Q. X., Ho, C. Y. X., Chan, H. W., Yong, B. Z. J., in Yeo, W. S. (2017). Managing childhood and adolescent attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD) with exercise: A systematic review. Complementary therapies in medicine 34, pp. 123–128.
Payne, K., J., in Ross, L. M. (2009). Simplicity Parenting, Using the Extraordinary Power of Less to Raise Calmer, Happier, and More Secure Kids. New York: Ballantine Books.
Pleško Zalar, T. (2018). Gibanje/šport in socialna pedagogika: tek kot metoda socialnopedagoškega dela. Socialna pedagogika, 22(1−2), pp. 51–74.
Schoeppe, S., Liersch, S., Röbl, M., Krauth, C., in Walter, U. (2016). Mothers and fathers both matter: the positive influence of parental physical activity modelling on children's leisure-time physical activity. Pediatric Exercise Science 28(3), pp. 466–472.
Smith, R. E., in Smoll, F. L. (1991). Behavioral research and intervention in youth sports. Behavior Therapy 22(3), pp. 329–344.
Šimunič, B., Pišot, R., in Planinšec, J. (2010). Uvodnik. V B. Šimunič, T. Volmut, in R. Pišot (ur.), Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (pp. 7–14). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Vahedi, S., Farrokhi, F., in Farajian, F. (2012). Social competence and behavior problems in preschool children. Iranian Journal of Psychiatry, 7(3), pp. 126–134.
Virag, Š., in Dolenc, P. (2016). Samopodoba in ukvarjanje s športom pri učencih šestega razreda osnovne šole. Revija za elementarno izobraževanje, 9(1−2), pp. 123–136.
World Health Organization (WHO). (2020). WHO Guidelines on Physical Activity and Sedentary Behaviour. Geneva: World Health Organization.
Zurc, J. (2012). Povezave med gibalno dejavnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti pri otroku. Zdravniški vestnik, 81(12), pp. 847–860.
Zurc, J., in Jelovčan, G. (2017). Vloga športnih in gibalnih dejavnosti pri obravnavi vedenjskih težav mlajših šolarjev. V M. Kovač in M. Plavčak, Marjan (ur.), Zbornik 30. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije, 20.−21. oktober 2017, Debeli Rtič (pp. 216–227). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije
Blandford, S. (1998). Managing Discipline Schools. New York: Routledge. Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=13oaXCiHbqAC&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false (Dostopno 10. 10. 2017).
Colleen, C., Fedewa, A. L., in Ahn, S. (2017). The effect of physical activity on children with ADHD: A quantitative review of the literature. Journal of Applied School Psychology, 33(2), pp. 136–170.
Dolenc, P. (2010). Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov. Revija za elementarno izobraževanje, 3(1), pp. 53–64.
Ekeland, E., Heian, F., Hagen, K. B., Abbott, J., in Nordheim, L. (2004). Exercise to Improve Self-Esteem in Children and Young People. The Cochrane Library, Chichester, UK: John Wiley & Sons.
EU Physical Activity Guidelines: Recommended Policy Actions in Support of Health-Enhancing Physical Activity. (2008). Bruselj, Belgija: Evropska komisija.
Gresham, F. M., in Elliott, S. N. (1990). Social Skills Rating System: Manual. ZDA, Minnessota: American Guidance Service.
Kamas, Z. A. K., Zubaidi, A. S. G. in Zaid, N. A. (2021). The role of play activities in reducing RMD in children of hyperactivity. PalArch’s Journal of Archaeology of Egypt / Egyptology, 18(4), pp. 1361–1385.
Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika, 15(2), pp. 153–173.
Kraljič, D. (2001). Mojster, kako si se tega naučil?: učenje zaznavanja skozi igro. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Krajnčan, M. (2007). Konceptualizacija preventivnih modelov v osnovni šoli. V T. Devjak (ur.), Pravila in vzgojno delovanje šole (pp. 119–141). Ljubljana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Lee, Y., in Jeoung, B. (2016). The relationship between the behavior problems and motor skills of students with intellectual disability. Journal of Exercise Rehabilitation, 12(6), pp. 598–603.
Ng, Q. X., Ho, C. Y. X., Chan, H. W., Yong, B. Z. J., in Yeo, W. S. (2017). Managing childhood and adolescent attention-deficit/hyperactivity disorder (ADHD) with exercise: A systematic review. Complementary therapies in medicine 34, pp. 123–128.
Payne, K., J., in Ross, L. M. (2009). Simplicity Parenting, Using the Extraordinary Power of Less to Raise Calmer, Happier, and More Secure Kids. New York: Ballantine Books.
Pleško Zalar, T. (2018). Gibanje/šport in socialna pedagogika: tek kot metoda socialnopedagoškega dela. Socialna pedagogika, 22(1−2), pp. 51–74.
Schoeppe, S., Liersch, S., Röbl, M., Krauth, C., in Walter, U. (2016). Mothers and fathers both matter: the positive influence of parental physical activity modelling on children's leisure-time physical activity. Pediatric Exercise Science 28(3), pp. 466–472.
Smith, R. E., in Smoll, F. L. (1991). Behavioral research and intervention in youth sports. Behavior Therapy 22(3), pp. 329–344.
Šimunič, B., Pišot, R., in Planinšec, J. (2010). Uvodnik. V B. Šimunič, T. Volmut, in R. Pišot (ur.), Otroci potrebujemo gibanje: otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok (pp. 7–14). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Vahedi, S., Farrokhi, F., in Farajian, F. (2012). Social competence and behavior problems in preschool children. Iranian Journal of Psychiatry, 7(3), pp. 126–134.
Virag, Š., in Dolenc, P. (2016). Samopodoba in ukvarjanje s športom pri učencih šestega razreda osnovne šole. Revija za elementarno izobraževanje, 9(1−2), pp. 123–136.
World Health Organization (WHO). (2020). WHO Guidelines on Physical Activity and Sedentary Behaviour. Geneva: World Health Organization.
Zurc, J. (2012). Povezave med gibalno dejavnostjo in razvitostjo socialnih spretnosti pri otroku. Zdravniški vestnik, 81(12), pp. 847–860.
Zurc, J., in Jelovčan, G. (2017). Vloga športnih in gibalnih dejavnosti pri obravnavi vedenjskih težav mlajših šolarjev. V M. Kovač in M. Plavčak, Marjan (ur.), Zbornik 30. strokovnega in znanstvenega posveta športnih pedagogov Slovenije, 20.−21. oktober 2017, Debeli Rtič (pp. 216–227). Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije
Objavljeno
2022-12-05
Kako citirati
Zurc J., Jelovčan G., & Štemberger V. (2022). Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri obvladovanju vedenjskih težav učenk in učencev v osnovni šoli. Revija Za Elementarno izobraževanje, 15(4), 409-425. https://doi.org/10.18690/rei.15.4.409-425.2022
Številka
Rubrike
Znanstveni članki
Copyright (c) 2022 Joca Zurc, Giuliana Jelovčan, Vesna Štemberger
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.