Naravoslovne dejavnosti otrok v prostem času – vir izkustvenega znanja

  • Nika Golob Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Ključne besede: izkustveno znanje, naravoslovne dejavnosti v okolju, fenomenografsko raziskovanje, kategorije pojmovanj o motivaciji za obisk vodnega okolja

Povzetek

Način `življenja v sodobni družbi velikokrat prinese tudi večjo ločenost človeka od narave in okolja. Otroci se tako vključujejo v sistem obveznega šolanja z veliko manj izkušenj, ki bi jih pridobili v zunanjem okolju, po drugi strani pa z veliko znanja, ki ga velikokrat ne znajo prav povezati z dogajanjem v okolju. Ta razkorak
se v šoli še poglablja, če učitelji pri svojem delu niso pozorni tudi na vključevanje izkustvenega pouka v okolju, ki lahko učencem na začetni stopnji šolanja omogoči njihovi razvojni stopnji primerne aktivnosti, preko katerih so zmožni povezovanja znanja s pridobljenimi izkušnjami v okolju. Na vzorcu 468 otrok smo s pomočjo fenomenografske raziskovalne metode ugotovili štiri kategorije, ki opredeljujejo motivacijo otrok za obisk vodnega okolja v prostem člasu. Ugotovljene kategorije pojmovanj nudijo globlji vpogled v različno motivacijo otrok, ki lahko predstavlja temelj pri gradnji novega znanja, spreminjanju stališč ob lastnem zavedanju predhodnih pojmovanj oz. zavedanju učitelja o pojmovanju učencev.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Nika Golob, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta

Maribor, Slovenija. E-pošta: nika.golob@um.si.

Literatura

Alerby, E. (2000). A Way of Visualising Children's and Young People's Thoughts about the Environment: a study of drawings. Environmental Education Research, 6, 205–222.

Bradbeer, J., Healey, M. in Kneale, P. (2004). Undergraduate Geographers'Understanding of Geography, Learning and Teaching: A Phenomenographic Study. Journal of Geography in Higher Education, 28, 17–34.

Buck, P., Goedhart, M. J., Graeber, W., Kaper, W. H., Koballa, T., Linder, C. idr. (2003). On The Methodology Of 'Phenomenograpy' As A Science Education Research Tool. V D. Psillos, P. Kariotoglou, V. Tselfes, E. Hatzikraniotis, G. Fassoulopoulos in M. Kallery (ur.), (str. 31–41). Kluwer Academic Publishers.

Kenney, J. L., Militana, H. P. in Donohue, M. H. (2003). Helping Teachers to Use Their School's backyard as an Outdoor Classroom: A Report on the Watershed Learning Center Program. Journal of Environmental Education, 35, 18–26.

Malone, K. in Tranter, P. (2003). School Ground as Sites for Learnig: making the most of environmental opportuninites. Environmental Education Research, 9, 283–303.

Marentič Požarnik, B. (2005). Odmev iz brezna ideološkega govora. Sodobna pedagogika, 4, 226–227.

Marton, F. (1994). Phenomenography. V T. Husen in T. N. Postlethwaite (ur.), The International Encyclopedia of Education (str. 4424–4429). Pergamon.

Orion, N., Hofsyein, A., Tamir, P. in Giddings, G. (1997). Development and validation of an instrument for assessing environment of outdoor science activities. Science Education, 81, 161–171.

Solomon, R. C. in Higgins, K. M. (1998). Kratka zgodovina filozofije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.

Tranter, P. in Doyle, J. (1996). Reclaiming the residential street as play space. International Play Journal, 4, 81–97.

Tranter, P. in Pawson, E. (2001). Children's access to local environments: a case study of Christchurch, New Zealand. Local Environment, 6, 27–48.

Valenčič Zuljan, M. (2001). Pojmovanja znanja pri bodočih učiteljih. Andragoška spoznanja, 7, 16–23.

Objavljeno
2008-12-01
Kako citirati
Golob N. (2008). Naravoslovne dejavnosti otrok v prostem času – vir izkustvenega znanja. Revija Za Elementarno izobraževanje, 1(3/4), 23-32. Pridobljeno od https://journals.um.si/index.php/education/article/view/203
Rubrike
Znanstveni članki

Najbolj brani prispevki istega avtorja(jev)