Crisis Situations Among Children/Adolescents with Emotional and Behavioural Disorders in Education

Katja Vrhunc Pfeifer

doi:10.18690/rei.14.Spec.Iss.153-175.2021

Katja Vrhunc Pfeifer Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta

DOI: https://doi.org/10.18690/rei.14.Spec.Iss.153-175.2021

Ključne besede: krizna situacija, vedenjske in čustvene motnje, vzgojni zavod, krizna intervencija, strokovni delavci

Povzetek

Krizne situacije otrok/mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgoji in izobraževanju. Zaposleni v vzgoji in izobraževanju, zlasti v vzgojnih zavodih se srečujejo s kriznimi situacijami, ki so posledica
čustvenih in vedenjskih težav/motenj otrok/mladostnikov.. Najpogosteje se spopadajo z različnimi vrstami nasilja, avtoagresijo, uporabo prepovedanih substanc ter zlorabami. Pogosti so tudi primeri otrok/mladostnikov, ki jim lahko pripisujemo težave v duševnem zdravju. Krizne intervencije se razlikujejo od zahtevnosti situacije, ne glede na pristop pa je za vsa kakršno reševanje ključnega pomena odnos. Namen prispevka je prikazati in elaborirati najpogostejše krizne situacije ter nekatere uspešne intervencije za tovrstne primere.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Antončič, E. (2019). Delo z uporabniki psihoaktivnih substanc znotraj vzgojnih zavodov in stanovanjskih skupin (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).

Bašič, K. (1997). Spolni napad na otroka. In A.J. Satler (ed.), Namesto koga roža cveti. Ljubljana: Merdiana.

Berkowitz, L. (1993). Aggression: Its Causes, Consequences and Control. New York: McGraw-Hill.

Black, D. W., Blum, N., Pfohl, B., and John, D. S. (2004). The STEPPS group treatment program for outpatients with borderline personality disorder. Journal of Contemporary Psychotherapy, 34(3), 193–210.

Cerkovnik Hvala, M. (2008). Pomen in specifika socialne reintergracije spolno zlorabljenih užival prepovedanih drog. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Collins, B. G. & Collins, T. M. (2005). Crisis and Trauma: Developmental-ecological intervention. Boston, MA: Houghton Mifflin Publishers.

Culberg, J. (1978). Crisis and crisis therapy (author's transl). Psychiatrische Praxis, 5(1), 25–34.

Dežman, A. (2005). Uživanje prepovedanih drog v vzgojnih zavodih. Ptički brez gnezda, 22(4), 35–42.

Dežman, A. (2008). Med vsakdanjim življenjem in konstruiranjem deviantne vloge: Odnos do uživanja prepovedanih drog v vzgojnih zavodih za srednješolsko mladino. Socialno delo, 47, 53–64.

Distractions that Can Help. (2007). National Self Harm Network. Retrieved from http://www.nshn.co.uk/downloads.html (Accessed: 17th November 2020).

Dross, M. (2001). Krisenintervention. Göttingen: Hogrefe Verlag.

Društvo za nenasilno komunikacijo (2016). Retrieved from https://www.drustvodnk. si/images/publikacije/2017-preprecevanjeinprepoznavanjespolnihzlorabotrok.pdf (Accessed: 17th October 2019).

Flaker, V. (1998). Odpiranje norosti: vzpon in padec totalnih ustanov. Ljubljana: Založba/* cf..

Gaber, M. (2011). Samopoškodovanje kot oblika avtoagresivnega vedenja (študija lastnega primera samopoškodovanja) (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo).

Hrastar, F., Bužan, V., Mrše, I. and Hitejc, Z. (1988). Avtoagresivno vedenje duževno manj razvitih gojencev v zavodih za varstvo in usposabljanje. In Miličinski, L. (ed.),

Psihoterapija 17 (pp. 81 – 90). Ljubljana: Katedra za psihiatrijo medicinske fakultete v Ljubljani.

Hvala, N., Kotar, V., Zoronjić, E., Kotar Peterec, D. and Lesar, I. (2012). Mladostnikin samopoškodba: možnosti in priložnosti za izvajanje preventivnega zdravstvovarstvenega vzgojnega dela. Obzornik zdravstvene nege, 46(4), 289–296.

Kobolt, A. (2011). Razumevanje in odzivanje na čustvene in vedenjske težave. Socialna pedagogika, 15(2), 153–173.

Končnik Goršič, N. (1995). Spolna zloraba otrok. Ljubaljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Krahé, B. (2013). The Social Psychology of Aggression. Hove: Psychology Press. Retrieved from https://books.google.si/books (Accessed: 20th November 2020).

Krajnčan, M. (2003). Analiza kriterijev oddaje otrok in mladostnikov v vgzojne zavode (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).

Krajnčan, M. (2012). Dezinstitucionalizacija na področju vzgojnih zavodov. Časopis za kritiko znanosti 39(250), 116–127.

Krajnčan, M., and Bajželj, B. (2008). Odnos-osnova za socialnopedagoško delo. In M. Krajnčan, D. Zorc.Maver and B. Bajželj (eds.). Socialna pedagogika – med teorijo in prakso ( pp. 55–70). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

Kvas Kučič, B., Krajnik, T. and Konec Juričič, N. (2012). Samopoškodbe – pregled primarnega zdravnika in javnozdravstveni pristop. In J. Dolinšek (ed.), Srečanje pediatrov. Turbekuloza otrok – čas za nove smernice? Samopoškodovalno vedenje in depresija pri otrocih in mladostnikih. Novosti v pediatrični gastroenterologiji (pp. 57–61). Maribor: Univerzitetni klinični center.

Liebman, R., Minuchin, S., and Baker, L. (1974). The use of structural family therapy in the treatment of intractable asthma. American Journal of Psychiatry, 131(5), 535–540.

Marovič, M. (2018) Nameščanje in diskurz o (ne) ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami v vzgojnih zavodih. In M. Marovič and A. Sinjur (eds.). Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov (pp. 129–148). Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Matiš, A. (2018). Odzivanje in doživljanje vzgojiteljev ob samopoškodbenem vedenju otrok v vzgojnem zavodu: magistrsko delo (Doctoral dissertation, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta).

Milčinski L. Suicidalnost. In: Kecmanovié, D. ed. Psihiatrija. Beograd-Zagreb: Medicinska knjiga, 1989: 1047–78

Milosavljevič, L., and Milenkovič, M. (1988). Opazovanje samopoškodb, zgornjih ekstremitet pri mladostnikih. Pedopsihiatrija 8. Ljubljana: Katedra za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, 53–56.

Mlinarič, V. (2000). Agresivnost. In M. Horvat (ed.), Delo z vedenjsko in osebnostno motenim otrokom in mladostnikom (78–88). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Mrevlje, G. V. (1995). Avtoagresivno vedenje-oblike, značilnosti in psihodinamika. Obzornik zdravstvene nege, 29(1/2), 3–7.

Myschker, N. (2009). Verhaltensstörungen bei Kindern und Jugendlichen: Erscheinungsformen – Ursachen – Hilfreiche Maßnahmen. Stuttgart: W. Kohlhammer Druckerei.

Pačnik, T. (1998), Socialni vidiki agresivnosti. Pedopsihiatrija 8. Ljubljana: Katedra za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, pp. 7–18.

Repič, T. (2006). Avtonomija in intimnost v družini kot dejavnika tveganja za spolno zlorabo. Psihološka obzorja (Ljubljana), 15(1), 111–125.

Rojšek, J. (2002). Spolna zloraba otrok–psihološke in psihodinamične lastnosti ter dogajanja pri storilcu, partnerju in žrtvi. Psihološka obzorja, 11(3), 39–53.

Self-harm in over 8s: Long-term management. (2011). National Institute for Health and Care Excellence. Retrieved from https://www.nice.org.uk/guidance/cg133 (Accessed: 20th July 2020).

Skalar, V. (2003). Socialna integracija otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami v osnovni šoli. Šolsko svetovalno delo, 3–4(8), 8–14.

Škoflek, I. (1991). Teoretične predpostavke in stvarnost zavodske (pre)vzgoje. In M. Ule, J. Bečaj, I. Škoflek, F. Brinc and J. Tolar (eds.). Drugačni otroci in mladostniki- drugačne metode (pp. 33−59). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Šoln Vrbinc, P., Jakič Brezočnik, M., and Švalj, K. (2016). Vzgojni zavodi. Izhodišča za sistemsko ureditev in pilotni project. Retrieved from https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/5439459f99/Vzgojni_zavodi.pdf (Accessed: 13th December 2020)

Sonneck, Gernot (2000): Krisenintervention und Suizidverhütung. Vienna: Facultas Universitätsverlag.

Stein, C. (2009). Spannungsfelder der Krisenintervention: ein Handbuch für die psychosoziale Praxis. Stuttgart: Kohlhammer Verlag.

Tekavčič Grad, O. (1994). Kriza in intervencija v krizi. In O. Tekavčič Grad (ed.), Pomoč človeku v stiski (pp. 1–4). Ljubljana: Litterapicta.

Tomori, M. (1988). Vloga agresivnosti v razvojnem obdobju. In M. Tomori (ed.), Pedopsihiatrija 8. Ljubljana: Katedra za psihiatrijo medicinske fakultete v Ljubljani in Univerzitetna psihiatrična klinika v Ljubljani, 19–25.

Ucman, S. (2018). Obravmava samomorilno ogroženega pacienta na enoti za krizne intervencije ter psihološka pomoč svojcem in zdravstvenim delavcem ob dokončanem samomoru pacienta v bolnišnični obravnavi. In Loncnar, D. (ed.),

Prepoznavanje in obravnava pacienta s samomorilnim vedenjem na vseh nivojih zdravstvenega varstva v različnih življenjskih obdobjih (pp. 33–35). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji.

Zalokar, L. (2013). Problem (ne) ustrezne obravnave otrok in mladostnikov s psihiatricnimi motnjami in neobvladljivim agresivnim vedenjem v vzgojnih zavodih / The problem of (un) suitable treatment of children and adolescents with psychiatric disorders and outstanding aggressive behaviour in Slovene residential treatment institutions. Specialna in Rehabilitacijska Pedagogika, 57, 57–70.

Zaviršek , D. and Lamovec, T. (1994). Ženske in duševno zdravje. Socialno delo, 33(1), 80–97.