Prekmurje in prekmurščina

Povzetek

Prispevek predstavlja oris prostorskega razvoja rabe prekmurskega jezika in kvantifikacijo prekmurščine v obdobju ob razpadu SFRJ. Ob zadnjem jugoslovanskem popisu iz leta 1991 je bila v Sloveniji prekmurščina uradna popisna jezikovna kategorija. Prebivalstvo Prekmurja se je v veliki meri opredeljevalo za prekmurščino v smislu »pogovornega jezika v družini« in »pogovornega jezika v okolju«, ne pa tudi v smislu »maternega jezika«. Namen prispevka je ugotoviti vzroke za statistično pojavljanje prekmurščine v popisih, ugotoviti geografsko razprostranjenost in lokalne stopnje odločanja prekmurskega prebivalstva za navedbo prekmurščine po kriterijih maternega jezika ter jezika v družini in okolju. Osnovna hipoteza raziskave je bila, da je bil ključni dejavnik za odločanje prebivalstva v Prekmurju za navedbo prekmurščine kot pogovornega jezika v družini in okolju protestantska veroizpoved. Da bi preverili zastavljeno hipotezo, smo izvedli prostorsko in statistično analizo popisno zabeleženih govorcev prekmurščine in prišli do presenetljivih ugotovitev.