Meja in etničnost: primer slovensko-hrvaške meje na območju Mure in Štrigove ter Razkrižja

Ključne besede: politična geografija, meja, slovensko-hrvaška meja, Slovenija, Hrvaška, Hotiza

Povzetek

Članek govori o slovensko-hrvaški meji na njenem skrajnem severovzhodnem odseku, ki ga označuje tok reke Mure oz. širše območje pomurskega dela meje. Avtor v članku razpravlja o meji na Muri, o njeni vlogi v današnjem mejnem sporu, kakor tudi o vlogi te meje pri konstruiranju slovenskega in hrvaškega etničnega prostora. Prikazana je analiza mejnih odstopanj na celotnem obmurskem odseku meje tako po katastrskih izmerah kot po kartografskih prezentacijah percipirane meje na slovenski in na hrvaški strani. Izpostavljeni so problemi razmejevanja na kopnem (primer Štrigove in Razkrižja) in po celinskih vodah (struga Mure in rečnih rokavov). Na tej osnovi je razložena tudi vloga meje in njene funkcije v determiniranju etnične ločnice na tem območju.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Damir Josipovič, Inštitut za narodnostna vprašanja / Erjavčeva 26, 1000 Ljubljana, Slovenija.

Ljubljana, Slovenija. E-mail: damir.josipovic@guest.arnes.si

Objavljeno
2022-05-17
Kako citirati
Josipovič D. (2022). Meja in etničnost: primer slovensko-hrvaške meje na območju Mure in Štrigove ter Razkrižja. Anali PAZU, 1(2), 169-175. https://doi.org/10.18690/analipazu.1.2.169-175.2011
Rubrike
Prispevki