Analiza lokacijskih dejavnikov, pomembnih za razvoj zdraviliškega turizma v Srebrenici

Ključne besede: zdravilne vode, zdravilišče Crni Guber, načrtovano upravljanje

Povzetek

V tem članku so bili analizirani lokacijski dejavniki, pomembni za razvoj zdraviliškega turizma v Srebrenici. Zdravilišče Crni Guber se nahaja na 596 metrih nadmorske višine in je najvišje zdravilišče in klimatsko mesto na severovzhodu Bosne. Do začetka vojne leta 1992 v Bosni in Hercegovini je bil razvoj zdraviliškega turizma hrbtenica gospodarskega razvoja občine Srebrenica. Zdravilišče Crni Guber v Srebrenici je bilo znano zdravilišče za zdravljenje anemičnih bolezni. Nastanitvene zmogljivosti tega zdraviliškega kompleksa so bile poškodovane med vojno, zato je to zdravilišče trenutno v stagnaciji. Izpostavljamo obdobje po letu 1995, ker pogoji za turistični razvoj zdravilišča Crni Guber v Srebrenici niso bili ugodni. Izvedene raziskave kažejo, da je za zagon zdravilišča Crni Guber in ustrezno uporabo zdravilnih voda v medicinske namene potrebno rešiti premoženjsko-pravna vprašanja, povezana z nastanitvenimi objekti in medicinsko opremo tega zdravilišča, kot tudi vprašanje koncesij za izkoriščanje zdravilne vode. Analizirajoč pomembnost lokacijskih dejavnikov in drugih dejavnikov, pomembnih za razvoj zdraviliškega turizma, poleg lokalne razvojne politike v občini Srebrenica, avtorica meni, da so hidrografske in klimatske vire, nastanitvene zmogljivosti in turistični trg posebej pomembni. Analiza prostorske razporeditve zdravilnih voda predstavlja njihovo ekonomsko vrednost in predlaga smernice za nadaljnjo uporabo in zaščito teh virov. Za ta tip turistične dejavnosti v Srebrenici je turistična politika lokalnih in državnih oblasti zelo pomembna, kot tudi povezava med turističnimi organizacijami za privabljanje obiskovalcev za zdravljenje, rekreacijo in počitek. Ta članek predstavlja prispevek k teoretičnim in praktičnim raziskavam za razvoj zdraviliškega turizma v občini Srebrenica.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Senada Nezirović, Univerza v Sarajevu, Naravoslovno-matematična fakulteta, Oddelek za geografijo; Sarajevo, Bosna and Hercegovina

E-naslov: nezirovicsenada@yahoo.com

Literatura

Agencija za statistiku Bosne i Hercegovine, 2014: Rezultati popisa stanovništva, domaćinstava i stanova u Bosni i Hercegovini 2013. godine.

Arhiva Banje Crni Guber 1991.Srebrenica.

Arhiva anketiranih privrednih preduzeća opštine Srebrenica, 2020.

Arhiva privrednih preduzeća opštine Srebrenica, 1981-1991.

Centar za fizikalnu rehabilitaciju i bolesti krvi, 1991, Srebrenica.

Crni Guber arhiva 1976, Srebrenica.

Miholić, S.,1955., Kemijska analiza mineralnog vrela Veliki (Crni) Guber Srebrenica, Veselin Masleša, Sarajevo.

Nezirović S, 2008: Turistički potencijali Srebrenica, naučna monografija.

Nezirović S, 2018: Turistički resursi regije Sjeveroistočna Bosna, univerzitetska naučna monografija, PMF, Univerzitet u Sarajevu, PMF, Sarajevo

Nezirović, S. (2012): Prirodno-geografske i društveno-geografske determinante turističko- geografskog razvoja regije Sjeveroistočne Bosne, doktorska disertacija odbranjena 27.11.2012 na PMF Univerziteta u Sarajevu.

Opšina Srebrenica, 2020: Služba za informisanje, kabinet načelnika, Srebrenica.

Opština Srebrenica, 2017: Strategija razvoja opštine Srebrenica 2018- 2022.Srebrenica.

Projekat za revitalizaciju motela na Vrelu Guber, 2002., AD Guber, str.1. - 13. Srebrenica.

Statistički godišnjaci,1991.Bosne i Hercegovine, zavod za statistiku Republike,Sarajevo.

Turistička organizacija, Srebrenica, 2020.

Zavod za statistiku, entitet Republika Srpska 2017., Banja Luka.

Zbornik radova preduzeća za turizam, rekreaciju i liječenje“ Guber“ 1976., str.1.- 31. https://www.srebrenica.ba/index.php/turizam

Objavljeno
2020-12-31
Kako citirati
Nezirović S. (2020). Analiza lokacijskih dejavnikov, pomembnih za razvoj zdraviliškega turizma v Srebrenici. Revija Za Geografijo, 15(2), 51-62. https://doi.org/10.18690/rg.15.2.3637
Rubrike
Članki