Uganka izkustva: vloga prvo- in drugoosebnih metod v kognitivni znanosti
Ključne besede:
fenomenološka redukcija, izkustvo, nevrofenomenologija, odločanje, prvo- in drugoosebne metode, slepota za izbiro, zavestno preudarjanjePovzetek
V članku bom zagovarjal stališče, da je v kognitivni znanosti uporaba sistematičnih prvo- in drugoosebnih metod raziskovanja izkustva nujna za boljše razumevanje duševnosti. Nevrofenomenološki program, ki ga Varela (2013) ponuja kot odgovor za težki problem zavesti (Chalmers: 2013), težkega problema zavesti sicer ne reši na ontološki ravni (vprašanje redukcije zavesti), predstavlja pa dober metodološki predlog raziskovanja izkustva. Po drugi strani je Varelina zahteva po doseganju fenomenološke redukcije kot nujnega pogoja za možnost sistematičnega raziskovanja izkustva premočna. Ne glede na to in ne glede na nekatere druge težave, s katerimi se soočajo prvo- in drugoosebne metode, pa postaja vedno bolj jasno, da je uporaba le teh v kognitivni znanosti močno potrebna. Slednje bom prikazal na primeru nekaterih raziskav in teorij iz širšega področja preučevanja odločanja, kjer je razlikovanje med zavestnim in nezavednim nujno potrebno (npr. pri vprašanju, ali zavestno preudarjanje vodi v boljše ali slabše izbire kot nezavedni procesi). Prav tako je pridobivanje podatkov o izkustvu bistveno pri interpretaciji rezultatov, ki so pridobljeni s kvantitativnimi metodami, a se implicitno ali eksplicitno nanašajo na izkustveno.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2013 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.