Splošna navodila 

Prispevke oddajte po elektronski pošti (analiza@drustvo-daf.si). Priložiti je treba povzetek (v slovenščini in v angleščini), ki povzema glavne poudarke dela. Povzetku v angleškem jeziku je treba dati tudi angleški naslov. Povzetek ne sme presegati 150 besed. Na koncu povzetka navedite do 5 ključnih besed (deskriptorjev). Na primer, Ključne besede: filozofija jezika, metafora, analogija; Keywords: philosophy of language, metaphor, analogy.

Prispevki naj ne presegajo obsega ene in pol avtorske pole (45.000 znakov s presledki). Uporabite urejevalnik besedil Word, standardno obliko pisave brez dodatnih slogovnih določil. Napisani naj bodo z dvojnim razmikom med vrsticami; za literaturo, opombe in povzetek pa uporabite enojni razmik. Prispevki naj bodo notranje razčlenjeni, torej razdeljeni na razdelke, in opremljeni – če je mogoče – z mednaslovi. V besedilu dosledno uporabljajte dvojne narekovaje (na primer: pri navajanju člankov, citiranju besed ali stavkov in kadar navajate strokovne in posebne izraze). Izjema so citati znotraj citatov. Pri teh uporabite enojne narekovaje. Naslove knjig, periodike in tuje besede je treba pisati ležeče. Primeri: Kritika praktičnega uma, Anthropos, a priori.

Za citiranje in navajanje virov se uporablja 7. verzija APA standardov.

Pod črto navajajte samo opombe, ki naj ne bodo predolge. V besedilu je treba opombe označiti z dvignjenimi indeksi.¹ Ne uporabljajte opomb za navedbo reference.

Zaradi anonimnega recenzijskega postopka zapišite svoje ime in kontaktne podatke v ločenem dokumentu in poskrbite, da iz samega prispevka ni mogoče razbrati vaše identitete.

Sprejemamo tudi ocene knjig (do 12.000 znakov s presledki).

Uredništvo ne sprejema prispevkov, ki so bili že objavljeni ali istočasno poslani v objavo drugam. Z objavo se morajo strinjati vsi avtorji. Vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju, vse materialne avtorske pravice za članek pa avtor brezplačno prenese na izdajatelja. Avtor s tem dovoljuje tudi objavo na spletu.

 

Ravnanje z raziskovalnimi podatki 

 

Analiza: časopis za kritično misel podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki predstavljajo temelj sodobnega znanstvenega raziskovanja.

O raziskovalnih podatkih

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi. Nahajajo se v različnih formatih: zapiski, intervjuji, fotografije, transkripcije, numerični podatki raziskav, računalniški programski zapisi itd. Kadar podatki niso zapisani/shranjeni v digitalni obliki, je smiselno oceniti, ali je takšno gradivo mogoče digitalizirati in s tem olajšati njegovo hrambo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov (npr. raziskovalnih podatkov, podatkov javnega sektorja ...) in pripadajoče dokumentacije.

Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča njihovo uporabljivost v prihodnjih raziskavah, s čimer se poveča izkoristek vloženih sredstev v že zbrane podatke. Deljenje podatkov lahko pripomore k razvoju kariere raziskovalcev, saj veča prepoznavnost njihovega dela in jim omogoča sodelovanje z novimi partnerji.

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in uporabljivost).

Izjeme pri popolnoma odprtem dostopu raziskovalnih podatkov

Kadar podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji podati obrazložitev, na primer v primeru varstva osebnih podatkov (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), kadar obravnavamo gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali kadar gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba razume odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav iz sofinanciranih raziskav v skladu z načelom »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.

Seznam zaupanja vrednih repozitorijev

Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni podatkovni repozitoriji, ki jih priporoča (so)financer revije, so objavljeni tukaj.

Uredništvo revije slovenskim raziskovalcem priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavijo v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

• Arhiv družboslovnih podatkov
• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) 
• Repozitorij Univerze na Primorskem 
• Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici 
• Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN.SI)

 

Avtorji lahko ustrezni podatkovni repozitorij poiščejo tudi s spletnimi orodji, kot sta https://fairsharing.org ali https://www.re3data.org.

Priporočamo, da se pri objavi raziskovalnih podatkov uporabita licenci Creative Commons CC BY 4.0 ali CC0 1.0 oziroma njima enakovredne licence.

Citiranje raziskovalnih podatkov

Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire ustrezno citirati – skladno z navodili repozitorija in citatnim slogom, ki ga uporablja Analiza: časopis za kritično misel – oziroma v izjavi o dostopu podatkov ustrezno opisati, če podatki niso digitalizirani ali zaradi drugih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)) niso objavljeni. Povezava do objavljenih raziskovalnih podatkov (npr. DOI) mora biti v prispevku nujno vključena v seznamu literature in tudi v opombi pod črto, če je to smiselno.

Obveznosti avtorjev, urednikov in recenzentov

Podatki morajo biti na voljo urednikom in recenzentom ob oddaji članka v recenzijo, vsem pa najkasneje ob objavi članka. Embargo pri dostopu do podatkov je dovoljen izjemoma ob upoštevanju razumnih določil glede dopustnega embarga in ob ustrezni dodatni utemeljitvi. Naloga urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (lastnih, tj. avtorjevih, ali podatkov drugih avtorjev). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enako velja za recenzenta revije.

Dodatne informacije

Za dodatna pojasnila se avtorji lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika na svoji instituciji ali uredništvo revije oz. na ustrezne podporne institucije za ravnanje z raziskovalnimi podatki.