O zahtevi po pravem začetku
Ključne besede:
argument, petitio, krožnost, odvisnost, epistemološki model, pragma-dialektični model, Frank JacksonPovzetek
Robinsonov (1971 in 1981) izziv glede tradicionalne zmote petitio lahko predstavimo kot dilemo: vsak argument je petitio (za tistega, ki se ne strinja s sklepom) ali pa noben (če se ne strinjaš s sklepom, potem ali sklep ne sledi ali pa je kakšna premisa sporna). Nekateri (neuspešno) poskušajo s povsem logično oznako, a od Aristotela dalje obstajata dve glavni šoli v pojasnitvi te argumentativne zmote: dialektična napaka (uporaba sporne premise v dialogu) in epistemska napaka (argument ne vodi do spremembe v spoznanju, izhodiščni dvom o sklepu ni presežen.) Prvo smer v sodobni teoriji argumentacije zastopa pragma-dialektična šola, kot predstavnika druge šole pa analiziram teorijo Franka Jacksona, ki najbolj uspešno pojasni, zakaj ni res, da je vsak veljaven argument krožen. V osnovni, dokazovalni rabi argumentov, so premise osnova za upravičenje sklepa, zato naj bi naslovnik, ki sprva dvomi o sklepu, zaradi teh premis sklep sprejel. V tem smislu je sklep epistemsko odvisen od premis. Kadar gre odvisnost v obe smeri, gre za zmoto petitio. Osnovni pojem v dialektični oznaki je pojem sprejetja (obveze, izhodišča) v dialogu, a v tem modelu je prav vsako sporno izhodišče že petitio, poleg tega pa se ne sprašujemo o razlogih za dano izhodišče. Mislim, da to kaže na meje dialektičnega modela in na primat epistemskega razmisleka o zmoti petitio.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2010 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.