O zahtevi po pravem začetku

Avtorji

  • Danilo Šuster Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

argument, petitio, krožnost, odvisnost, epistemološki model, pragma-dialektični model, Frank Jackson

Povzetek

Robinsonov (1971 in 1981) izziv glede tradicionalne zmote petitio lahko predstavimo kot dilemo: vsak argument je petitio (za tistega, ki se ne strinja s sklepom) ali pa noben (če se ne strinjaš s sklepom, potem ali sklep ne sledi ali pa je kakšna premisa sporna). Nekateri (neuspešno) poskušajo s povsem logično oznako, a od Aristotela dalje obstajata dve glavni šoli v pojasnitvi te argumentativne zmote: dialektična napaka (uporaba sporne premise v dialogu) in epistemska napaka (argument ne vodi do spremembe v spoznanju, izhodiščni dvom o sklepu ni presežen.) Prvo smer v sodobni teoriji argumentacije zastopa pragma-dialektična šola, kot predstavnika druge šole pa analiziram teorijo Franka Jacksona, ki najbolj uspešno pojasni, zakaj ni res, da je vsak veljaven argument krožen. V osnovni, dokazovalni rabi argumentov, so premise osnova za upravičenje sklepa, zato naj bi naslovnik, ki sprva dvomi o sklepu, zaradi teh premis sklep sprejel. V tem smislu je sklep epistemsko odvisen od premis. Kadar gre odvisnost v obe smeri, gre za zmoto petitio. Osnovni pojem v dialektični oznaki je pojem sprejetja (obveze, izhodišča) v dialogu, a v tem modelu je prav vsako sporno izhodišče že petitio, poleg tega pa se ne sprašujemo o razlogih za dano izhodišče. Mislim, da to kaže na meje dialektičnega modela in na primat epistemskega razmisleka o zmoti petitio.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2010

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Šuster, D. (2010). O zahtevi po pravem začetku. Analiza: časopis za kritično misel, 14(4), 5–30. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6916