Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti

Avtorji

  • Vojko Strahovnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

moralna teorija, moralna fenomenologija, moralno izkustvo, fenomenološki argumenti, kognitivizem, realizem, intuicionizem

Povzetek

V članku se ukvarjam z moralno fenomenologijo, tj. s kvalitativnimi izkustvenimi vidiki moralnosti. S tem imam v mislih subjektivna, kvalitativna izkustva, odzive in stanja, ki spremljajo moralno presojanje in delovanje, npr., kako je biti ujet v moralni dilemi ali kako je občutiti dolžnost. Na podlagi narave teh kvalitativnih izkustev lahko moralni teoretik oblikuje t. i. fenomenološke argumente. Fenomenološki argument je argument, ki pričenja s fenomenološkim opisom izbranih vidikov moralnega izkustva, konča pa pri posledicah za metaetiko in moralno teorijo. Kot primer takšnega argumenta najprej obravnavam Williamsov argument proti kognitivizmu, ki vsaj posredno temelji tudi na moralni fenomenologiji. Nato se vprašam, kakšni sta sploh lahko vloga in moč fenomenoloških argumentov. V zadnjem delu predstavim paket fenomenoloških argumentov, ki podpirajo raznolika metaetična in normativna izhodišča moralne teorije (npr. realizem, kognitivizem, pluralizem) in uvedem stališče moralnega intuicionizma kot stališče, ki prejme prepričljivo podporo s strani teh argumentov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2007

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Strahovnik, V. (2007). Moralna fenomenologija in fenomenološki argumenti. Analiza: časopis za kritično misel, 11(4), 73–95. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6816