Uganka izkustva: vloga prvo- in drugoosebnih metod v kognitivni znanosti

Avtorji

  • Toma Strle Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

fenomenološka redukcija, izkustvo, nevrofenomenologija, odločanje, prvo- in drugoosebne metode, slepota za izbiro, zavestno preudarjanje

Povzetek

V članku bom zagovarjal stališče, da je v kognitivni znanosti uporaba sistematičnih prvo- in drugoosebnih metod raziskovanja izkustva nujna za boljše razumevanje duševnosti. Nevrofenomenološki program, ki ga Varela (2013) ponuja kot odgovor za težki problem zavesti (Chalmers: 2013), težkega problema zavesti sicer ne reši na ontološki ravni (vprašanje redukcije zavesti), predstavlja pa dober metodološki predlog raziskovanja izkustva. Po drugi strani je Varelina zahteva po doseganju fenomenološke redukcije kot nujnega pogoja za možnost sistematičnega raziskovanja izkustva premočna. Ne glede na to in ne glede na nekatere druge težave, s katerimi se soočajo prvo- in drugoosebne metode, pa postaja vedno bolj jasno, da je uporaba le teh v kognitivni znanosti močno potrebna. Slednje bom prikazal na primeru nekaterih raziskav in teorij iz širšega področja preučevanja odločanja, kjer je razlikovanje med zavestnim in nezavednim nujno potrebno (npr. pri vprašanju, ali zavestno preudarjanje vodi v boljše ali slabše izbire kot nezavedni procesi). Prav tako je pridobivanje podatkov o izkustvu bistveno pri interpretaciji rezultatov, ki so pridobljeni s kvantitativnimi metodami, a se implicitno ali eksplicitno nanašajo na izkustveno.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.11.2013

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Strle, T. (2013). Uganka izkustva: vloga prvo- in drugoosebnih metod v kognitivni znanosti. Analiza: časopis za kritično misel, 17(1-2), 41–60. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/7039