Hierarhija volje in svoboda
Ključne besede:
Frankfurt, oseba, svoboda volje in svobodna volja, hierarhija volje, problem regresa, problem manipulacijePovzetek
Za zagovornike združljivosti svobode in determinizma smo svobodni takrat, kadar delamo to, kar hočemo. Toda, ali ni prava svoboda volje šele v tem, da imamo voljo, ki jo hočemo? Po Frankfurtovi hierarhični teoriji volje svobodno dejanje izvira iz želje, ki jo oseba hoče imeti in je usklajena z višjimi elementi dejavnikovega avtentičnega sebstva. V članku posebej opozorim na večkrat spregledano razlikovanje med tem, ali uživamo svobodo volje, tj. ravnamo po volji, s katero se poistovetimo in ki zadošča za moralno odgovornost, ter svobodno voljo, ki zahteva obstoj alternativ. Hierarhična teorija volje ima dve glavni težavi. Problem regresa”^, zakaj sploh sprejemamo hotenja drugega reda. Iskanje odgovora v hotenjih vedno višjih redov gre lahko v neskončnost. Problem manipulacije pa je, da so hotenja drugega in višjih redov lahko proizvod sil, nad katerimi nimamo nadzora. Problem regresa Frankfurt rešuje podobno kot fundacionalisti zaustavijo regres upravičevanja vedenja. Svobodno oseba se iskreno poistoveti s svojo voljo na tak način, da odobri hotenje višjega reda, s katerim je povsem zadovoljna in s tem zaustavi regres. Na problem možne manipulacije in vzročne determiniranosti hotenj višjega reda pa Frankfurt kot dosledni kompatibilist odgovarja, da je svoboda volje povsem interna strukturna lastnost, pri kateri zgodovina njenega nastanka ni pomembna.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2004 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.