Kritika Burgove rešitve mentalne vzročnosti
Ključne besede:
mentalna vzročnost, problem vzročne izključitve, epifenomenalizem, fizikalizem primerkov, supervenienca, pojasnjevalna praksaPovzetek
Nekateri antiredukcionisti so se pri iskanju odgovorov na to, kako so lahko mentalne lastnosti vzročne učinkovite, če pa – ob predpostavki supervenience kot metafizične relacije med mentalnim in fizičnim – spodaj ležeče fizične lastnosti oropajo mentalne kakršnekoli vzročne moči, zaradi česar slednje izpadejo iz vzročnih pojasnjevalnih teorij o našem fizičnem obnašanju, oprli na idejo, da ta ti. problem vzročne izključitve izhaja iz našega napačnega prepričanja, da morajo biti zgoraj ležeče mentalne lastnosti na nek način odvisne od fizičnih, saj naj bi jim le takšna metafizična zveza v nekem smislu zagotavljala vzročni status. Mentalno vzročnost želijo rešiti zgolj s sklicevanjem na pojasnjevalno prakso, v kateri mentalne lastnosti vsak dan opisujemo kot vzroke naših fizičnih dejanj, zaradi česar naj bi le-ta predstavljala pravi temelj za to, da lahko mentalnemu pripišemo vzročno vlogo, ne da bi se za to morali sklicevati na kakršnokoli metafizično relacijo med duhom in telesom. V članku je predstavljena kritika Burgove rešitve problema vzročne izključitve, ki spada v opisani razred rešitev, namiguje pa na to, da se s sklicevanjem na pojasnjevalno prakso omenjenemu problemu sploh ne izognemo.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2004 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.