Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem

Avtorji

  • Vojko Strahovnik Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Ključne besede:

teorija zmote, moralni realizem, kognitivizem, objektivnost morale, argument čudnosti, J. L. Mackie, neopisni kognitivizem, fikcionalizem

Povzetek

Moralna teorija zmote trdi, da so vse nesestavljene trdilne moralne izjave neresnične oz. zmotne. J. L. Mackie jo je zagovarjal na način, da običajne moralne izjave vsebujejo zahtevo objektivnosti, katere izpolnitev terja postavko od jezika in misli neodvisne moralne realnosti, ki je ne moremo sprejeti znotraj naturalistične slike sveta. Takšna postavka moralne realnosti pa je nekoherentna. Zatorej so moralne izjave sistematično zmotne. Vsaka teorija zmote predstavlja precejšnji odmik od zdravega razuma in mora tako pojasniti izvore te zmote ter razloge za njeno globoko ukoreninjenost. Mackie kot odgovor ponudi več vzorcev moralne objektivizacije. Predstavljene so tri smeri odzivov na Mackijevo teorijo zmote. Prvo smer predstavlja moralni realizem, ki mora zavrniti argumente o nekoherentnosti postavke objektivne moralne realnosti. Drugo smer tvorijo sodobne različice nekognitivizma, ki odgovarjajo na vprašanje, zakaj se nam zdijo moralne sodbe avtoritativne. Tretjo pot utirata najnovejši metaetični stališči, in sicer neopisni kognitivizem in moralni fikcionalizem. V članku je pokazano, na kakšen način sta obe omenjeni stališči blizu teoriji zmote.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.07.2008

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Strahovnik, V. (2008). Teorija zmote: moralni kognitivizem in irealizem. Analiza: časopis za kritično misel, 12(1-2), 49–67. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6823