Popperjev falzifikacionizem: kritični pregled

Povzetek

Zdi se, da v sodobnem svetu položaj na čelu naših prizadevanj po doseganju spoznanja zaseda znanost. Ta velja za zanesljivo in verodostojno, dvomi v njene temelje pa so (vsaj zunaj filozofije znanosti) redki. Med filozofskimi utemeljitvami zanesljivosti znanstvene prakse izpostavljam Popperjev falzifikacionizem, ki se je v 20. stoletju uveljavil med vodilnimi normativnimi teorijami na področju filozofije znanosti. Po kratkem orisu temeljev falzifikacionizma predstavim nekaj glavnih pomislekov, ki so jih Popperju namenjali že njegovi sodobniki – kritično gre oceniti predvsem njegovo pojmovanje zanesljivosti znanstvene prakse ter ustreznost razmejitve med znanostjo in neznanostjo. Takšno preučevanje falzifikacionizma postavi teorijo pod vprašaj, s tem pa odpira tudi možnost za nadaljnje razmisleke – o sodobni znanosti, o alternativnih spoznavnih metodah in o dosegljivosti resnice nasploh.