Zaznavanje zdravja in družbeni razredi v Sloveniji: ali obstaja povezava?

Povzetek

Na zaznavanje zdravja, ki je uveljavljen kazalnik zdravja prebivalstva, vplivajo številne družbene determinante. Države se razlikujejo na kulturnem, političnem in ekonomskem področju, zato rezultatov tujih raziskav o zaznavanju zdravja v različnih družbenih razredih ne moremo neposredno prenesti na slovenske razmere. Namen raziskave je oceniti povezanost med zaznavanjem zdravja in družbenimi razredi pri odraslih prebivalcih Slovenije. Raziskava temelji na slovenski podatkovni bazi Countrywide Integrated Non-communicable Diseases Intervention (CINDI) Health Monitor, ki jo praviloma vsako 3. leto dopolnimo z rezultati nove presečne pregledne raziskave. Leta 2008 je bilo vrnjenih 7,633 (49.0%) od 15,591 poslanih vprašalnikov. Določili smo pogostost zaznavanja zdravja kot slabo. Za določitev povezanosti med zaznavanjem zdravja kot slabo in družbenimi razredi smo uporabili logistično regresijo. Na vprašanje o zaznavanju zdravja je odgovorilo 7,302 anketirancev, od katerih jih je 701 (9.6%) svoje zdravje zaznavalo kot slabo. Opazili smo jasen padec pogostosti zaznavanja zdravja kot slabo od 34.2% v spodnjem na 3.1% v višjem srednjem/višjem družbenem razredu. V neprilagojenem modelu logistične regresije je bila povezava med zaznavanjem zdravja in družbenim razredom značilna v vseh družbenih razredih. V modelu, ki je bil prilagojen na moteče spremenljivke, so anketiranci iz spodnjega družbenega razreda v primerjavi z anketiranci iz višjega družbenega razreda šestkrat pogosteje zaznavali zdravje kot slabo (RO=6.10, 95% IZ 3.34-11.16; p<0.001). Potrdili smo velike razlike v zaznavanju zdravja kot slabo med družbenimi razredi. Najpogosteje so zdravje kot slabo zaznavali anketiranci iz spodnjega družbenega razreda. Javnozdravstvena politika bo  morala v prihodnje dodatno spodbuditi zmanjševanje razlik v zdravju.