Humorna ironija v spontanem govoru: od izigravanja pričakovanj do neresnosti
DOI:
https://doi.org/10.18690/scn.19.1.%25p.2026Ključne besede:
spontani govor, humorna ironija, pragmatika, slovenščina, korpus KrohotPovzetek
Prispevek obravnava humorno ironijo v spontanem govoru na podlagi korpusne analize gradiva Krohot 1.0. Ironija je predstavljena kot kontekstualno pogojena, metapredstavitvena oblika posrednega izražanja, pri kateri naslovnik na podlagi nasprotja med izrečenim in pričakovanim rekonstruira implicitno govorčevo stališče. Ironija postane humorna, ko to nasprotje sproži igrivi preklop v neresnost in omogoči razbremenilno razrešitev neskladja. Kvantitativno-kvalitativna analiza kaže, da je humorna ironija najpogosteje povezana s kombinacijo korpusnih oznak ‘besedišče’ in ‘naravnanost’. Pri prvi humornost izhaja iz izbire besed, pri drugi iz govorčevega odnosa do vsebine.
Prenosi
Literatura
VIR
Mira KRAJNC IVIČ, Larisa MIHAILOVIĆ, Dominik IVIČ, Darinka VERDONIK, 2025: Corpus of conversational humor Krohot 1.0. Slovenian language resource repository CLARIN.SI. http://hdl.handle.net/11356/2065 (17. 4. 2026).
LITERATURA
Salvatore ATTARDO, 2001: Humorous Texts: A Semantic and Pragmatic Analysis. Berlin, New York: Mouton de Gruyter.
Salvatore ATTARDO, 2017: Humor and Pragmatics. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York, London: Routledge. 174–188.
Salvatore ATTARDO, Victor RASKIN, 2017: Linguistics and Humor Theory. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York, London: Routledge. 49–63.
Saša BABIČ, 2018: Stereotipi in predsodki o ženskah in moških v šaljivih vprašanjih. Humor u svakodnevnoj komunikaciji. Ur. Renata Jambrešić Kirin et al. Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku. 81–95. https://www.researchgate.net/publication/323393811_Stereotipi_in_predsodki_o_zenskah_in_moskih_v_saljivih_vprasanjih (24. 11. 2025).
Silvija BOROVNIK, 1997: Humor, ironija in groteska v delih Janka Messnerja. Slavistična revija 45/2–1, 127–134.
Christian BURGERS, Margot van MULKEN, 2017: Humor Markers. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York, London: Routledge. 385–399.
Herbert L. COLSTON, 2017: Irony and Sarcasm. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York, London: Routledge. 234–249.
Marta DYNEL, 2009: Beyond a Joke: Types of Conversational Humour. Language and Linguistics Compass 3/5, 1284–1299. https://www.researchgate.net/publication/220531770_Beyond_a_Joke_Types_of_Conversational_Humour (25. 5. 2025). DOI 10.1111/j.1749-818x.2009.00152.x
e-SSKJ. Portal Fran. Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=201&View=1&Query=%2A (17. 1. 2026).
Paul GRICE, 1989: Logic and Conversation. Studies in the Way of Words. Cambridge: Harvard University Press. 22–40.
Urška JARNOVIČ, 2008: 7. mednarodna poletna šola in simpozij o humorju in smehu, Aberdeen, 9.–14. julij 2007. Jezik in slovstvo 53/1, 155–160.
Marko JESENŠEK, 2010: Humornost v kratki pripovedi Prežihovega Voranca. Jezik in slovstvo 55/3–4, 111–121.
Helga KOTTHOFF, 2006: Pragmatics of Performance and the Analysis of Conversational Humor. Humor: International Journal of Humor Research 19/3, 271–304.
Mira KRAJNC IVIČ, 2009: Razgovor kot vrsta komunikacijskega stika. (Zora, 63). Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.
Mira KRAJNC IVIČ, 2017: Humorja ni nikoli preveč – ali pač. Slovenistika 10. Zbornik predavanj, Budimpešta, 26. oktober 2016. Ur. Marija Bajzek Lukač. Budapest: ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék. 157–168. https://real.mtak.hu/102609/1/Szlovenkotetlegutolsovaltozat.pdf (12. 1. 2026).
Mira KRAJNC IVIČ, Špela ANTLOGA, 2024: Predlog izdelave korpusa humorja v govoru za slovenščino. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora. Ur. Mira Krajnc Ivič. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. 195–219. https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/898/chapter/54 (3. 1. 2026). DOI https://doi.org/10.18690/um.ff.4.2024.10
Cristina LARKIN-GALINANES, 2017: An Overview of Humor Theory. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York: Routledge. 4–16.
Geoffrey LEECH, 1991: Principles of Pragmatics. 11th impression. London, New York: Longman.
Neal R. NORRICK, 2010: Humor in Interaction. Language and Linguistics Compass 4/4, 232–244. https://www.researchgate.net/publication/220531531_Humor_in_Interaction (15. 11. 2025). DOI 10.1111/j.1749-818X.2010.00189.x
Paul SIMPSON, Derek BOUSFIELD, 2017: Humor and Stylistics. The Routledge Handbook of Language and Humor. Ur. Salvatore Attardo. New York, London: Routledge. 158–173.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2002: Besedoslovne lastnosti Gomilšakovega sestavka Čujte, čujte možje! Zbornik razprav. Mednarodni znanstveni simpozij o Jakobu Gomilšaku. Ur. Simona Krajnc. Trnovska vas: Občina (Ptuj: Senčar). 99–109.
Mojca STRITAR, 1999/2000: Šale. Analiza besedilne zgradbe in pojasnitev poante. Jezik in slovstvo 45/4, 148–161.
Dan SPERBER, 1984: Verbal Irony: Pretence or Echoic Mention? Journal of Experimental Psychology: General 113/1, 130–136. https://www.dan.sperber.fr/wp-content/uploads/1984_verbal-irony-pretense-or-echoic-mention.pdf (12. 12. 2025).
Deirdre WILSON, Dan SPERBER, 1992: On Verbal Irony. Lingua 87/1–2, 53–76. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/002438419290025E (12. 12. 2025).
Prenosi
Objavljeno
Izjava o dostopnosti podatkov
Raziskovalni podatki, ki so uporabljeni v članku, se hranijo v Repozitoriju spletišča CLARIN.SI in so javno dostopni na povezavi: https://www.clarin.si/repository/xmlui/handle/11356/2065.
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
Avtorske pravice
Članki so objavljeni pod pogoji mednarodne licence CC BY-SA. https://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Plagiatorstvo
Slavia Centralis je nekomercialna in prosto dostopna mednarodna znanstvena revija. Kot taka je zavezana etičnim načelom glede zaupnosti, izvirnosti in intelektualne poštenosti. Kršenje avtorskih pravic in plagiatorstvo obravnava zelo resno, zaradi česar z ustrezno programsko opremo preverja morebitno podobnost z vsebino drugih besedil.
Avtorji morajo upoštevati naslednje:
Predloženo besedilo mora biti izvirni znanstveni članek. Vsi viri morajo biti korektno navedeni. Besedilo ne sme biti istočasno predloženo uredniški presoji drugih publikacij.
Za vključeno gradivo (citati, ilustracije, tabele ipd.) je treba pridobiti ustrezna dovoljenja, ki izhajajo iz avtorskih pravic.
Objava v reviji Slavia Centralis ne predvideva plačila.