Passing of Risk under CISG and Incoterms 2020 Rules: Legal framework and Contractual Autonomy

Abstract

This article examines the relationship between CISG and Incoterms as key instruments regulating international sales contracts. Both frameworks reflect party autonomy, enabling parties to adapt contractual terms to the needs of modern global trade. CISG applies by default to international sales contracts under Art. 1 CISG, unless expressly excluded, while Incoterms apply through contractual incorporation or established usage. The article examines that Incoterms do not replace CISG but function alongside it, particularly regarding delivery and transfer of risk. Because Incoterms connect risk transfer to logistical events and CISG relies on legal criteria, inconsistencies may cause disputes when contracts are poorly drafted. In such cases, courts and tribunals interpret the parties’ agreement through Arts. 8, 9 CISG rather than redefining obligations. The article emphasizes that, despite some ambiguities in CISG’s risk provisions, it remains a major achievement in harmonizing international sales law. When combined with Incoterms, it provides a more effective framework for allocating risk and responsibilities. The article concludes that disputes are best avoided through clear drafting that regulates CISG’s role, the relevant Incoterms rule, and defines the parties’ obligations.

Povzetek članka v slovenskem jeziku (abstract in Slovene language):

Članek opisuje sistem varstva podatkov športnikov v Sloveniji. V tej zvezi razlikujemo med podatki o tekmovanjih in podatki o zmogljivosti. Slednji so še posebej občutljivi, a hkrati zelo zaželeni s strani različnih klubov ali organizatorjev prireditev, ki želijo te podatke izkoristiti izključno v lastno korist. V nekaterih primerih pride do zlorabe ali protipravnega razkritja osebnih podatkov zaradi pomanjkljive pravne ureditve. V nekaterih drugih primerih pa je ustrezna pravna podlaga za varstvo športnika podana – to je še posebej pogosto v primerih obsežnejših zbirk podatkov, ki jih zbirajo uradni organi ali oblasti, kot je Ministrstvo za šport. Članek prav tako predstavlja več pravnih aktov, ki neposredno ali posredno varujejo podatke športnikov. Dejstvo, da v mednarodnem ali nacionalnem pravu pravno varstvo ni vedno neposredno podeljeno športnikom, ampak posameznikom v bolj splošnem smislu, še ne pomeni, da jevarstvo športnikov kaj slabše ali nezadostno. Nenazadnje pa članek naslavlja tudi nekatere bolj specifične teme, kot denimo varstvo podatkov športnikov v primeru kršitev protidopinških pravil, posebno ureditev podatkov o zdravju športnikov.