Gostinski lokali in prehranjevanje zunaj doma v Mariboru
Povzetek
Besedilo obravnava prehranjevanje zunaj doma in s tem povezane gostinske lokale v Mariboru. Prehranjevanje zunaj doma je v gospodarsko razvitih družbah vse bolj povezano s preživljanjem prostega časa, zabavo in druženjem. Značilnosti gostinskih lokalov v Mariboru – vrste lokalov, razmestitev po območju mesta, spremembe v številu in strukturi v preteklih 20 letih, so prikazane v kontekstu družbenih razmer in prehranjevalnih navad anketirancev. Podatke o strukturi gostinskih lokalov in prehranjevalnih navadah smo pridobili z opazovanjem ter nestrukturiranimi razgovori z zaposlenimi in naključno izbranimi gosti. Povečalo se je število gostinskih lokalov in spremenila se je njih struktura - več je lokalov s hitro hrano in lokalov s tujo kuhinjo.
Prenosi
Literatura
Agerholm, J. (2024). The sex res non naturales and the regimen of health: On the contemporary relevance of the history of ideas of dietetics. Pridobljeno 20. 2. 2024 iz au.dk/The_Sex_Res_Non_Naturales_and_the_Regimen_of_Health_On_the_Contemporary_Relevance_of_the_History_of_Ideas_of_Dietetics.pdf
AJPES - Agencija RS za javnopravne evidence in storitve. (2024). Standardna klasifikacija dejavnosti, leto 2004 in 2023, razdelek 55: Gostinske nastanitvene dejavnosti, razdelek 56: Dejavnosti strežbe jedi in pijač.
Barlösius, E. (2011). Soziologie des Essens: Eine sozial- und kulturwissenschaftliche Einführung in die Ernährungsforschung. Juventa Verlag.
Baumarner, K. (2024). The geography of food. Pridobljeno 22. 2. 2024 iz arcgis.com/The_Geography_of_Food
Drozg, V. (2012). Forms of social and spatial differentiation in towns (based on the case of Maribor). Revija za geografijo, 7(2), 69–78. https://doi.org/10.18690/rg.7.2.3871
Hall, T., Hubbard, P., & Short, J. R. (2008). The Sage companion to the city. Sage.
Hilpert, M. in Völkening, N. (2017). Shoppen, surfen, socializieren – Aktuelle Konsumtrends hybrider Konsumenten in der Innenstadt (Shopping, surfing, socializing – current trends of consumption among hybrid consumers in city centers). Zeitschrift für Wirtschaftsgeographie, 64(1). https://doi.org/10.1515/zfw-2017-0030
Kashiwagi-Wetzel, K. (2017). Vorwort. V: K. Kashiwagi-Wetzel & A. Meyer (ur.), Theorien des Essens. Suhrkamp.
Latham, A., McCormack, D., McNamara, K., & McNeill, D. (2009). Key concepts in urban geography. Sage.
MacKendrick, N. (2014). Foodscape: Reframing environmental exposure in the context of urban food systems. Contexts, 13(3), 16–18. https://doi.org/10.1177/1536504214545754
Pčeljnikov, A. (brez letnice). Zlata knjiga gospodinje. ORZZOZV, Maribor.
Schirrmeister, C. (2010). Bratwurst oder Lachmousse? Die Symbolik des Essens – Betrachtungen zur Esskultur. Transcript Verlag.
Mandelblatt, B. (2012). Geography of food. In M. J. Pilcher (Ed.), The Oxford Handbook of Food History (pp. 154–163). Oxford University Press. https://doi.org/10.1093/oxfordhb/9780199729937.013.0010
von Mende, J. (2022). Zwischen Küche und Stadt: Zur Verräumlichung gegenwärtiger Essenpraktiken. Transcript Verlag.
Copyright (c) 2024 Vlado Drozg
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.