Ekosistemske storitve v bioregiji Dravinjska dolina

Ana Vovk

doi:10.18690/rg.19.1.4332

Ana Vovk Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in Mednarodni center za ekoremediacije; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0002-9743-6753

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.19.1.4332

Ključne besede: bioregija, ekosistemske storitve, Dravinjska dolina, ekosistem, prst, voda, vegetacija, gozd

Povzetek

Bioregija Dravinjska dolina je območje ob reki Dravinji in zajema dno poplavne doline, obrobje Dravinjskih goric in vršne dele tega gričevja. Spada med naravna območja, saj tod nikoli ni bilo industrijskih in kmetijskih dejavnosti, ki bi bistveno vplivale na naravo. V raziskavi nas je zanimala ocena ekosistemskih storitev na osnovi tod zastopanih ekosistemov, ki so določeni glede na naravne lastnosti kot je tip prsti, vegetacije, raba tal, kamninska osnova, relief in voda. Ocenili smo štiri skupine ekosistemov s pomočjo diagrama vrednosti ekosistemskih storitev, ki temelji na intenzivnosti rabe prostora, večja kot je ta, nižje so ekosistemske storitve. Upoštevali smo uveljaljeno delitev ekosistemskih storitev na uravnalne, storitvene (tukaj so pridružene podporne) in kulture ter celotno vrednost ekosistemskih storitev. Raziskava podpira interes občine Poljčane, da bi se na tem območju vzpostavila bioregija Dravinjska dolina kot uveljavljena prostorska enota kot so ekovasi, ekomesta in trajnostne regije, z velikim poudarkom na povezovanju človekovih dejavnosti z naravo. Rezultati ocene ekosistemskih storitev kažejo, da ne glede na druge značilnosti prostora, imata gozd in primarna vegetacija ključno vlogo pri podpiranju storitev okolja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Ana Vovk, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo in Mednarodni center za ekoremediacije; Maribor, Slovenija.

E-mail: ana.vovk@um.si

Literatura

Bennett, E. M., Peterson, G. D., & Gordon, L. J., 2009: Understanding relationships among multiple ecosystem services. Ecology letters, 12(12), 1394-1404.

Bricelj, M. 2021: Priročniku za načrtovanje zelene infrasturkture. Inštitut za vode in Ministrstvo za okolje.

Bommarco, R., Vico, G., & Hallin, S., 2018: Exploiting ecosystem services in agriculture for increased food security. Global food security, 17, 57-63.

Carpenter, S. R., Bennett, E. M., & Peterson, G. D. (2006). Scenarios for ecosystem services: an overview. Ecology and Society, 11(1).

Hočevar, S. 2011: Pomen ekovasi za trajnostni razvoj. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za management.

Kaligarič, S., Senegačnik, A., Jež, M. idr. 2004: Dravinja – reka bleščečega vodomca, Natura 2000. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Ljubljana. Medmrežje: http://www.natura2000.gov.si/uploads/tx_library/natura2000_dravinja.pdf (11.2.2009).

Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. SAZU. Ljubljana. (http://www.ptujska-gora.si/slo/dogodki/poplave2006.htm (19.4.2009).

Millenium Ecosystem Assesment (2005). Ecosystems and human well-being: Synthesis. Washington. https://www.millenniumassessment.org/documents/document.356.aspx.pdf

Newkirk, 1975: Bioregions: Towards Bioregional Strategy for Human Cultures. https://www.cambridge.org/core/search?q=Bioregions%3A+towards+bioregional+strategy+for+human+cultures, 11.4.2024

Plut, D. 2008: Okoljska globalizacija: Svetovno gospodarstvo in Slovenija. Dela 30, str. 5-19.

Pušnik, B. 2007: Zasnova vodne učne poti v porečju reke Dravinje za terensko delo v osnovnih in srednjih šolah. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Maribor.

Uršič, M. 1993: Bioregionalizem: Tam, kjer živimo. Gea, št. 2, 48-49.

Vani, V., Pavan Kumar, K., Ravibabu, M. V. 2019: Temperature and Vegetation Indices Based Surface Soil Moisture Estimation: A Remote Sensing Data Approach. Rao, P. J. idr. (ur.), Proceedings of International Conference on Remote Sensing for Disaster Management.

Vovk, A., 1996: Poplave v dolini Dravinje septembra 1995. Ujma, št. 10. Ljubljana.

Vovk, A., 2008: Dravinjska dolina je učilnica v naravi za geografe. Geografija v šoli. https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2023/05/11_AnaVovkKorze.pdf

Vovk, A., 2015: Lokalni in regionalni trajnostni razvoj. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodni center za ekoremediacije: Geaart, 2014. 102 str., ilustr. ISBN 978-961-6930-20-8. [COBISS.SI-ID 79668225]

Vovk, A., 2015a: Prepoznavnost Slovenije z učnimi regijami. Nazarje: GEAart, 2015. 106 str., ilustr. ISBN 978-961-93683-8-1. [COBISS.SI-ID 279251968]

Vurunić, S., Japelj, A., Šmid Hribar, M., Rac, I. 2023: Priročnik za identifikacijo in kartiranje ekosistemskih storitev. ZRC SAZU.

Vovk A. (2023). Možnosti za modro-zeleno infrastrukturo v Mariboru. Revija Za Geografijo, 18(2), 65-80. https://doi.org/10.18690/rg.18.2.3362

Wallace, K. J. 2007: Classification of ecosystem services: problems and solutions. Biological conservation, 139(3-4), 235-246.

Zhang, W., Ricketts, T. H., Kremen, C., Carney, K., & Swinton, S. M., 2007:. Ecosystem services and dis-services to agriculture. Ecological economics, 64(2), 253-260.