Zdravilišča in njihov pomen za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji
Povzetek
V prispevku je predstavljen pomen zdravilišč za razvoj manj razvitih območij v Sloveniji. Zdravilišča so ena najstarejših vrst turističnih krajev in so se v Sloveniji začela razvijati že v 18. in na začetku 19. stoletja. Glavni razlogi za obisk prvih turistov so bili povezani s kopanjem v termalnih vodah, pitjem zdravilne vode, druženjem višjih družbenih slojev in zabavo. Kasneje so zdravilišča postala centri visokokvalificirane medicinske rehabilitacije, ki je temeljila na uporabi naravnih zdravil in sodobnih medicinskih postopkov. Tako imenovana klasična zdravilišča so v Sloveniji prevladovala do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Začetek devetdesetih let je pomenil pomemben preobrat v razvoju zdravilišč v Sloveniji. Z izgradnjo sodobnih bazenov so nekatera zdravilišča začela uporabljati termalno vodo za zabavo in "doživetje". Nastale so tako imenovane "termalne riviere" ali "termalni parki" s pokritimi ali odprtimi bazeni, ki so odprti vse leto. Preusmeritev v množični turizem, ki temelji na rekreaciji, zdravem življenjskem slogu, wellnessu itd., ter preživljanje počitnic v apartmajskih nastanitvah sta znatno povečala turistični obisk v tako imenovanih rekreacijskih zdraviliščih. Ta se običajno nahajajo na manj razvitih območjih države, kar pomeni, da je njihov pomen za zaposlovanje prebivalcev ter prostorski in funkcionalni razvoj podeželskih območij še večji. V študiji primera se avtorica osredotoča predvsem na razvoj zdravilišč v Posotelju (v SV Sloveniji).
Prenosi
Literatura
Horvat, U. 2000: Razvoj in učinki turizma v Rogaški Slatini. Geografija Slovenije 4. Ljubljana, 213 p. https://doi.org/10.3986/9789612544966
Horvat, U. 2001: The influence of tourism on the development of the Rogaška Slatina health resort. Geografski zbornik 41. Ljubljana, p. 119-151. Available on: http://www.zrcsazu.si/giam/zbornik/horvat41.pdf
Horvat, U. 2004: Tourism in Slovenia. Slovenia a Geographical Overview. Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana, p. 141-146.
Horvat, U. 2005: The changed flow of tourists into Slovenia in the period since independence. Geografie cestovní ruch a rekreace. Univerzita Palackého, Olomouc, p. 161-170.
Horvat, U. 2008: Tourismus in Slowenien. Slowenien: Transformationen und kleinräumige Vielfalt, (Natur - Raum - Gesellschaft, Bd. 5). Frankfurt am Main: Institut für Humangeographie, p. 224-242.
Jerčič, M. 1998: Turizem. Geografija Slovenije. Ljubljana, p. 457-470.
Jerčič, M. 1998a: Turizem. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 248-251.
Kresal, F. 1996: Zdraviliški turizem. 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev. Bled, p. 122-135.
Lorber, L. 2006: Vloga turizma v slovenskem gospodarstvu ob vstopu v EU. Tourism as a factor of regional development. Proceedings. Tuzla, p. 61-73.
SURS 2009: Available on: http://www.stat.si/TematskaKartografija/
SURS 2010: Prihodi in prenoitve turistov po vrstah krajev. Statistini urad RS. Available on: http://www.stat.si/pxweb/database/Ekonomsko/21_gostinstvo_ turizem/02_21182_nastanitev_kraji/02_21182_nastanitev_kraji.asp
Tourism Statistics, 2008: Eurostat Pocket books. Available on: http://epp.eurostat. ec.europa.eu/cache/Ity_offpub/ks-ds-08-001/en/ks-ds-08-001-en.pdf
Copyright (c) 2010 Uroš Horvat
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.