Turistični potenciali izbranih srednjeveških trdnjav v Bosni in Hercegovini

Ključne besede: srednjeveške utrdbe, Vranduk, Doboj, Zvornik, turistična valorizacija

Povzetek

Srednjeveška dediščina je v okviru kulturno-zgodovinskega turizma v Bosni in Hercegovini pogosto zapostavljena, vendar praksa drugih evropskih držav kaže, da je ta segment zgodovine mogoče izkoristiti na zelo visoki ravni. To je povezano predvsem z velikimi objekti v obliki trdnjav, ki imajo praviloma dominanten položaj nad okolico. V Bosni in Hercegovini je takšnih utrdb veliko (več kot sto), ki pričajo o burni srednjeveški preteklosti. Dejstvo je tudi, da je veliko število takšnih objektov v neustreznem stanju, obstajajo pa tudi taki, ki bi lahko ali že imajo svojo turistično funkcijo. V okviru tega prispevka so bili analizirani štirje primeri srednjeveških utrdb v Bosni in Hercegovini - dve v dolini reke Bosne in dve v severovzhodni Bosni - z vidika njihove turistične privlačnosti in stopnje valorizacije. Metodologija v tem prispevku temelji na podrobni empirični raziskavi, opravljeni z zelo obsežnim terenskim opazovanjem, z uporabo kombinirane kvalitativne in kvantitativne primerjalne metode turistične valorizacije. Posebna metoda, uporabljena v članku, je temeljila na uporabi kartografskih modelov GIS za ustrezen prostorski prikaz preučevanih objektov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Ranko Mirić, Univerza v Sarajevu, Naravoslovna fakulteta, Oddelek za geografijo; Sarajevo, Bosna in Hercegovina.

E-naslov: rmiric@gmail.com

Nusret Drešković, Univerza v Sarajevu, Naravoslovna fakulteta, Oddelek za geografijo; Sarajevo, Bosna in Hercegovina.

E-naslov: nusret2109@gmail.com

Boris Avdić, Univerza v Sarajevu, Naravoslovna fakulteta, Oddelek za geografijo; Sarajevo, Bosna in Hercegovina.

E-naslov: nusret2109@gmail.com

Senada Nezirović, Univerza v Sarajevu, Naravoslovna fakulteta, Oddelek za geografijo; Sarajevo, Bosna in Hercegovina.

E-naslov: senadanezirovic@yahoo.com

Literatura

Fekeža, L. 2005: Naslijeđe koje nestaje –srednjovjekovni utvrđeni gradovi. Baština. Godišnjak Komisije za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine.

Redžić, H. 2009: Srednjovjekovni gradovi u Bosni i Hercegovini. Sarajevo Publising, Sarajevo.

Košić, K. 2011.: Turistička valorizacija – pojam, cilj, elementi, Prirodno-matematički fakultet, Univerzitet Novi Sad.

Komisija za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine, 2005: Odluka o proglašenju nacionalnim spomenikom Graditeljska cjelina – Stari grad Vranduk u Vranduku, općina Zenica. "Službeni glasnik BiH", broj 16/06.

Komisija za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine, 2005: Odluka o proglašenju nacionalnim spomenikom Graditeljska cjelina – Stari grad Doboj u Doboju. Službeni glasnik BiH“, broj 53/08.,

Komisija za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine, 2005: Odluka o proglašenju nacionalnim spomenikom Povijesno područje – Stari grad Srebrenik u Srebreniku . "Službeni glasnik BiH", broj 85/05.

Komisija za očuvanje nacionalnih spomenika Bosne i Hercegovine, 2005: Odluka o proglašenju nacionalnim spomenikom Graditeljska cjelina – Stari grad Zvornik. "Službeni glasnik BiH", broj 84/05.

Mirić, R., Drešković, N., Avdić, B., Hrelja, E. 2017: Concepts of tourism Regionalization and analysis of contemporary trends of tourist movement in Bosnia and Herzegovina. Proceedings Book 2nd International Tourism and Hospitality Management Conference – ITHMC 2016.

Nurković S., Mirić, R., 2005: Osvrt na geografsku regionalizaciju Bosne i Heregovine. Geografski radovi br.1., naučni časopis za geografiju, Univerzitet u Tuzli, Tuzla.

http://zvornicki.ba/2016/12/10/zvornicka-tvrdava-kula-grad/ (15th December 2017)

Objavljeno
2017-12-31
Kako citirati
Mirić R., Drešković N., Avdić B., & Nezirović S. (2017). Turistični potenciali izbranih srednjeveških trdnjav v Bosni in Hercegovini. Revija Za Geografijo, 12(2), 71-84. https://doi.org/10.18690/rg.12.2.3995
Rubrike
Članki