Svetlobna onesnaženost na območju Maribora

Igor Žiberna

doi:10.18690/rg.11.2.3982

Igor Žiberna Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0003-4796-4061

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.11.2.3982

Ključne besede: svetlobna onesnaženost, Maribor, varstvo okolja

Povzetek

Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Igor Žiberna, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: igor.ziberna@uni-mb.si

Literatura

Bruce-White, C., Shardlow, M. 2011: Review of the impact of artificial light on invertebrates.

Buglife, Peterborough. (www.buglife.org.uk/News/newsarchive/News+Archive+2011/).

Falchi, F., Cinzano, P., Elvidge, C.D., Keith, D.M., Haim, A. 2011: Limiting the impact of light pollution on human health, environment and stellar visibility. Journal of Environmental Management. Volume 92, Issue 10. Elsevier.

Legiša, P. 2010: Svetlobno onesnaženje=zapravljanje energije. (http://temnonebo.splet.arnes.si/files/2011/02/legisa.pdf). (15.11.2016). https://doi.org/10.1016/j.jenvman.2011.06.029

Huemer, P., Kühtreiber, H., Tarmann, G. 2010: Anlockwirkung moderner Leuchtmittel auf nachtaktive Insekten. (www.hellenot.org).

Mikuž, H., Zwitter, T. 2007: Širjenje umetne svetlobe v atmosferi in vplivi na svetlobno onesnaženje nočnega neba s primeri iz Slovenije. (http://temnonebo.splet.arnes.si/files/2011/02/razsvetljava2005-hmtz.pdf).

Mizon, B. 2012: Light Pollution. Responses and remedies. Springer. London. https://doi.org/10.1007/978-1-4614-3822-9

Pauley, S.M. 2011: Lighting for the human circadian clock: recent research indicates that lighting has become a public health issue. Medical Hypotheses. Volume 63, Issue 4. Elsevier. https://doi.org/10.1016/j.mehy.2004.03.020

Petkovšek, Z., Hočevar, A. 1995: Meteorologija. Biotehnična fakulteta. Ljubljana.

Save+bugs+from+light+pollution).

Svetlobno onesnaženje in učinkovita zunanja razsvetljava. Društvo Temno nebo Slovenije. Ljubljana. 2010.

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Uradni list 81/2007. 7.9.2007. Ljubljana.

Internet 1: https://www.lightpollutionmap.info/#zoom=4&lat=4760028&lon=2068644&layers=B0TFFFFF (15.9.2016).

Internet 2: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5002S&ti=&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/&lang=2 (15.9.2016).

Internet 3: http://www.maribor.si/podrocje.aspx?id=144 (15.9.2016).

Internet 4: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221302S&ti=Dol%9Eine+cest+po+kategoriji%2C+ob%E8ine%2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2 (15.9.2016).