Tanjšanje stratosferskega ozona: zahtevno ohranjanje za svetovno skupnost s posebnim poudarkom na Eritreji
Povzetek
Čeprav so osnovne potrebe ljudi na prvem mestu, sta enako pomembna tudi zdravje in kakovost okolja. Okoljska vprašanja temeljijo na številnih in različnih stvareh. Ena od njih je tanjšanje stratosferskega ozona v ozračju. Ozonska plast je ključnega pomena za življenje na Zemlji, saj deluje kot filter za UV-sevanje, ki ima lahko hude posledice za zdravje ljudi in zemeljsko okolje. Po ocenah vsak enoodstotni upad ozonske plasti povzroči povečanje intenzivnosti ultravijolične svetlobe na zemeljski površini za dva odstotka. Znani učinki izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom vključujejo večjo pojavnost kožnega raka in očesne katarakte pri ljudeh ter manjši pridelek živil, kot so grah, fižol, buče in soja. Fitoplankton, majhne enocelične rastline v oceanu, ki so osnovna hrana za lignje, ribe, tjulnje in kite, so prav tako občutljive na ultravijolično sevanje. Tanjšanje ozonskega plašča je danes ena glavnih težav v svetu. V zvezi s tem vprašanjem sta bila organizirana dva pomembna sestanka, znana kot Montrealski protokol in Dunajska konvencija. Večina držav sveta je vključena v Montrealski protokol in Dunajsko konvencijo. Tudi Eritreja je del Montrealskega protokola in Dunajske konvencije. V tem dokumentu je bil v bistvu narejen poskus, da se pokaže zaskrbljenost sveta na splošno in zlasti Eritreje glede ohranitvenih ukrepov, sprejetih za zmanjšanje ozonske plasti. Raziskovalna naloga poudarja tudi globalni problem snovi, ki tanjšajo ozonski plašč (ODS) in se sproščajo iz različnih industrijskih panog in posebnih virov. Poleg tega študija vključuje tudi obstoj naravno nastale ozonske luknje na polarnih območjih.
Prenosi
Literatura
Albritton, D. 1998: What Should Be Done in a Science Assessment In Protecting the Ozone Layer: Lessons, Models, and Prospects.
Allied Signal Corporation. “Remarks,” International CFC and Halon Alternatives Conference. Washington, DC. 1989.
Alternative Fluorocarbons Environmental Acceptability Study (AFEAS), Washington, DC, 1995.
Andelin, D., John, V. 1988: Analysis of the Montreal Protocol, Staff report, U.S. Congress, Office of Technology Assessment, Jan. 13, 1988.
Angell, J. K., Korshover, J. 2005: Quasi-biennial and Long-term Fluctuations in Total Ozone, Monthly Weather Review vol. 101, pp.426–43.
Anderson, J. G. 2008: The Measurement of Trace Reactive Species in the Stratosphere: An Overview. In Causes and Effects of Stratospheric Ozone Depletion: An Update, Washington, DC: National Academy Press.
Stedman, D. H. 1981: Atomic Chlorine : Three in Situ Observations. Science, vol.198. 10.1126/science.198.4316.50
Interviews with refrigeration technicians: Tesfalem, Hagos, Kahesai, Mogos and Halisslassie, April 2015.
Open interviews with Mr. Kebrom Asmelash (head officer of ozone unit), 2nd May, 2016.
Stephen, O., Morehouse, E. T. Jr., Miller, A. 1994: The Military’s Role in Protection of the Ozone Layer. Environmental Science and Technology, vol 28, no. 13. https://doi.org/10.1021/es00062a719
United Nations Environment Programme (UNEP): strategies and policies for the implementation of the Montreal protocol in Norway. In: Environmental Management in developed countries, pp. 19-22, 1997.
United Nations Environment Programme (UNEP): Protecting the Ozone layer Vol.1 refrigerants 2001.
United Nations Environment Programme (UNEP): Protecting the Ozone layer Vol.6 Methyl bromide.
Copyright (c) 2016 Mohammad Afsar Alam
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.