Spremembe rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih

Danijel Ivajnšič; Sonja Škornik; Mitja  Kaligarič

doi:10.18690/rg.8.1.3895

Danijel Ivajnšič Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0003-4419-5295
Sonja Škornik Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0002-7385-5507
Mitja Kaligarič Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija. https://orcid.org/0000-0003-3337-6533

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.8.1.3895

Ključne besede: apnenec, fliš, GIS, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje

Povzetek

Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Danijel Ivajnšič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: dani.ivajnsic@uni-mb.si

Sonja Škornik, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: sonja.skornik@uni-mb.si

Mitja Kaligarič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: mitja.kaligaric@uni-mb.si

Literatura

Biagi, P., Starnini, E., Voytek, B. 1993: The Late Mesolithic and early Neolithic Settlement Northern Italy, Recent considerati-on. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 21, 45–67.

Carta corografica del Litorale 1830: Archivo di stato di Trieste.Trst.

Culiberg, M. 1995: Dezertifikacija in reforestacija slovenskega Krasa. (Desertification and reforestation of the Karst in Slovenia). Porocilo o Raziskovanju Paleolitika, Neolitika in Eneolitika Slovenije, 22, 201–217.

Culiberg, M. 1999: Vegetacija Krasa v preteklosti.V: Kranjc, A., Likar, V., Huzjan Žalik, M. (ur.): Kras: pokrajina, življenje, ljudje, Ljubljana, 99–10.

Culiberg, M. 2008: Vegetacija Krasa v preteklosti. V: Luthar, O. (ur.), Dobrovoljc, H. (ur.), Pavšek, M. (ur.), Mulec, J. (ur.), Fridl, J. (ur.), Hrvatin, M. 2008: Kras: [trajnostni razvoj kraške pokrajine]. Ljubljana, Založba ZRC, 100−101.

Čarni, A., Kaligarič, M. 1991: Comparison of spontaneous reforestation in two formerly cultivated areas, Gortania, 13, 77–85.

Devilliers, P., Devilliers-Terschuren, J. 1996: A Classification of Palearctic Habitats - Council of Europe, Strasbourg.

Eastman, J. R. 2012: IDRISI Selva (Worcester, MA: Clark University).

ESRI 2010: ArcGIS Desktop, Relese 9.3, Redlands, CA: Environmental Systems Research Institute.

Favretto, D., Poldini, L. 1986: Extinction time of a sample of Karst pastures due to bush encroachment., Ecolgical modelling, Amsterdam, 33, 85–88. https://doi.org/10.1016/0304-3800(86)90033-5

Feoli, E., Feoli Chipella, L. 1979: Changements of vegetation pattern towards reforestation, Colloq. Phitosocial., 8, 74–81. https://doi.org/10.1007/978-94-011-3418-7_42

Feoli, E., Feoli Chipella, L., Ganis, P., Sorge, A. 1980: Spatial patterns analyses of abandoned Grasslands of Karst region by Triest and Gorizia, Studia geobotanica, 1(1), 213–221.

Feoli, E., Scimone, M. 1982: Gradient analysis in the spontaneuos reforestation process of the Karst region, Gortania, 3, 143–162.

Geološki zavod RS, digitalna geološka karta, list Trst, Ljubljana, 2007.

Gombač, J. 2001: Izseljevanje iz Kopra in njegove okolice po sprejetju Londonskega memoranduma. Analiza podatkov odhajajočih skozi prizmo narodnosti, Annales, Ser. hist. sociol. 11, 2(26).

Gombač, J. 2007: Esuli oppure optanti? : il caso storico alla luce della teoria moderna. Trieste: Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di Scienze Geografiche e Storiche.

Hietel, E., Waldhardt R., Otte A. 2004: Analysing land-cover changes in relation to environmental variables in Hesse, Germany. Landscape Ecol. 19, 473–489. https://doi.org/10.1023/B:LAND.0000036138.82213.80

Jerman, K. 2011: Problematika starejših na koprskem podeželju, Geografski obzornik, 58(3), 20–25.

Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar, I., Seliškar, A., Dobravec, J. 2004: Habitatni tipi Slovenije HTS 2004 [Habitat types of Slovenia HTS 2004] Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ljubljana.

Kaligarič, M. 1997: Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Istre: travniki in pašniki, Knjižnica Annales, Koper.

Kaligarič, M., Seliškar, A. 1999: Flora in vegetacija Krasa, Kras – pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana.

Kaligarič, M., Culiberg, M., Kramberger, B. 2006: Recent Vegetation History of the North Adriatic Grasslands: Expansion and Decay of an Anthropogenic. Folia Geobotanoca, 41(3), 241–258. https://doi.org/10.1007/BF02904940

Kaligarič, M., Bakan, B., Otopal, J., Škornik, S., Paušič, A., Šajna, N. 2007: Kartiranje negozdnih habitatnih tipov Slovenije. Območje Slovenska Istra. Ministrstvo za okolje in prostor RS, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, Katedra za geobotaniko.

Kladnik, D. 1990: Možnosti intenziviranja rabe tal kulturnih teras. V: Primorje. 15. zborovanje slovenskih geografov, 24.–27. oktobra 1990. Zveza geografskih društev Slovenije, 143–150, Ljubljana.

Kladnik, D. 2008: Dejavniki spreminjanja rabe tal. Kras – trajnostni razvoj kraške pokrajine. Ljubljana.

Kladnik, D. 2011: Širjenje gozda na Krasu kot dejavnik prostorskega razvoja, Geografski vestnik, 83–2, 67–80.

Košiček, B. 1993: Spontano vračanje gozda na Kras. Gozdarski vestnik, 51, 5–6, Ljubljana.

Križaj Smrdel, H. 2010: Kulturne terase v slovenskih pokrajinah, Dela, 34, 39–60.

Lausi, D., Pignatti, S., Poldini, L. 1979: Statistische Untersuchungen über die Wiederbewaldung auf dem Trester Karst. In: R. Tüxen & W.H. Sommer (Eds.): Gesellschaftsentwicklung (Syndynamic). Cramer, Vaduz, Liechtenstein, 445–457.

Ogrin, D. 1995: Podnebje Slovenske Istre, Knjižnica Annales, 11, Koper.

Perko, D. in sod. 1998: Slovenija pokrajine in ljudje. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.

Ravbar, M. 1993: Kriteriji za opredeljevanje mest v Sloveniji: razvojno raziskovalni projekt Ministrstva za znanost in tehnologijo. Ljubljana, Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, 60.

R Development Core Team 2008: R: A language and environment for statistical computing, R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. ISBN 3-900051-07-0, URL http://www.R-project.org.

Statistični urad RS 2013: Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva in Register tujcev, Popis prebivalstva 1961, 1971, 1981, 2002 in 2011.

Šebenik, D., Bončina, A. 2004: Spreminjanje gozdnatosti kraškega gozdnogospodarskega območja v obdobju 1830-2000, Gozdarski vestnik 62, 8–9, Ljubljana.

Wraber, M. 1954: Obnova gozda na slovenskem Krasu. Gozdarski vestnik 12, Ljubljana.

Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliderung Sloweniens, Vegetatio 17 (1-6), 176–199.