Hoja: mobilnost, ki zagotavlja trajnostnost
Povzetek
Prispevek obravnava najstarejšo in najenostavnejšo obliko prostorske mobilnosti, hojo. Vsako potovanje se začne in konča s hojo. V preteklosti je hoja predstavljala glavni način prometa, nato je z razmahom motorizacije njen pomen začel slabeti. Danes predstavlja način transporta, ki z ničelno emisijo in kot najmanjši porabnik prostora uspešno zagotovlja trajnostno mobilnost, hkrati pa kot oblika telesne aktivnosti pozitivno vpliva na ljudi. V prvem delu prispevka so podana teoretična izhodišča o pomenu hoje skozi zgodovino, mobilnosti in konceptu trajnosti. Analizirani so evropski ukrepi in iniciative za zagotavljanje večje mobilnosti pešcev. Sledi pregled študij, ki temeljijo na konceptu trajnostnega razvoja ter se osredotočajo na povezavo med urbano obliko in hojo. Koncept trajnosti je namreč pripeljal do vprašanja kako povečati kakovost mestnega okolja z zmanjšanjem odvisnosti od avtomobilov in vpeljevanjem nemotoriziranih oblik mobilnosti. Zadnji del prispevka je namenjen primerom dobrih praks urejanja mobilnosti pešcev v evropskih mestih.
Prenosi
Literatura
Alayo, J. 2002: Pedestrian accessibility and city form. Walk 21. San Sebastian.
EC 2004: Reclaiming City Streets For People, Chaos Or Quality Of Life?. European Commission Directorate-General For The Environment.
Gunnarsson, S. O. 2004: The pedestrian and the city - a historical review, from the Hippodamian city, to the modernistic city and to the sustainable and walking-friendly city. Walk 21. Copenhagen.
Holden, E. 2007: Achieving sustainable mobility, Everyday ald leisure-time travel in the EU. Hampshire. https://doi.org/10.4324/9781315565491
Jou, K. K. 2011: Pedestrian Areas and Sustainable Development. World Academy of Science, Engineering and Technology.
Kajfež, T. 2011 : Življenje v rimskem mestu, Predstavitev na primeru Pompejev. Društvo vseživljenjsko učenje. Kranj.
Komisija evropskih skupnosti 2001: Bela knjiga, Evropska prometna politika za 2010: čas za odločitev. Bruselj.
Komisija evropskih skupnosti 2007: Zelena knjiga, za novo kulturo mobilnosti v mestih. Bruselj.
Kresnik, A., Orož Hanžič, S. 2011: Urbanizacija prometa in cestna infrastuktura. Učbenik, Prometna šola Maribor. Ljubljana.
Medmrežje 1: Evropski dan "V mestu brez avtomobila!" Pridobljeno 25.10.2011, iz http://www.dba.mop.gov.si/2002/prirocnik.pdf
Melia, S. 2009: On the road to sustainability, Transport and carfree living in Freiburg. Faculty of the built environment. Bristol.
Pelc, S. 1993: Razdalja kot eden temeljnih pojmov v prometni geografiji. Geografski glasnik. Ljubljana.
Pelc, S. 2010: Izbrana poglavja iz prometne geografije. Univerzitetni učbenik, Fakulteta za logistiko. Maribor.
Petršin, V. 2000: Evropske transformacije med virtualnim in realnim. Urbani izziv. Ljubljana.
Plevnik, A. 2004: Promet in trajnostni razvoj. Študijsko gradivo. Maribor.
Pogačnik, A. 1999: Urbanistično planiranje. Ljubljana.
Ravbar, M. 2005: Pogledi na usmerjanje trajnostnega naselbinskega razvoja - težnje, razumevanje in urbani menedžment kot instrument usmerjanja poselitve. IB Revija. Ljubljana.
Rodrigue, J. P., Comtois, C., Slack, B. 2009: The geography of transport systems. New York. https://doi.org/10.4324/9781315618159
Šašek Divjak, M. 2001: Trajnostni vidiki prenove mesta. Urbani izzivi. Ljubljana.
Litman, T. 2010: Land use impacts on transportation, How land use factors affect travel behaviour. Victoria Transport Policy Institute. Victoria.
Williams, K. 2005: Spatial Planning, Urban Form and Sustainable Transport. Oxford. https://doi.org/10.4324/9781315242668
Copyright (c) 2011 Darka Jezeršek
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.