Trajnostno urbanistično načrtovanje v okvirih staranja prebivalstva
Povzetek
Urbanistično načrtovanje se sooča z velikimi izzivov glede uskladitve morebitnih strukturnih vrzeli med grajenim okoljem in staranjem prebivalstva. Grajeno okolje je namreč pomemben dejavnik, ki vpliva na kakovost življenja ljudi, še posebej starejših. Urbanistično načrtovanje mora biti zato trajnostno tudi z vidika starajoče se družbe, saj igra pomembno vlogo pri omogočanju starejšim, da kljub starosti in s tem povezanimi mobilnostnimi, senzornimi in kognitivnimi težavami ostanejo aktivni člani družbe, zlasti lokalne skupnosti, v kateri bivajo. Neoviran dostop do grajenega okolja, možnost uporabe transportnih sredstev, raznovrstnost stanovanjske ponudbe so le nekateri elementi, o katerih razpravljamo v članku in ki lahko pozitivno vplivajo na izkušnjo staranja.
Prenosi
Literatura
Clark, D. O., Nothwehr, F. 1999: Exercise self efficacy and its correlates among socioeconomically disadvantaged older adults. Health Education & Behavior 26. Thousand Oaks. https://doi.org/10.1177/10901981990260041
Cunningham, G.O., Michael, Y. L. 2004: Concepts guiding the study of the impact of the built environment on physical activity for older adults: A review of the literature. American Journal of Health Promotion 18. Troy. https://doi.org/10.4278/0890-1171-18.6.435
Handy, S. L., Boarnet, M. G., Ewing, R., Killingsworth, R.E. 2002: How the built environment affects physical activity: Views from urban planning. American Journal of Preventive Medicine 23. La Jolla. https://doi.org/10.1016/S0749-3797(02)00475-0
Inštitut za varovanje zdravje Republike Slovenije 2011: Reproduktivno zdravje. Ljubljana.
Kalache, A., Kickbusch I. 1997: A global strategy for healthy ageing. Journal of Public Health 4. Ženeva.
Kalache, A., Keller, I. (1999): The WHO perspective on active ageing. Promotion & Education 6. Thousand Oaks. https://doi.org/10.1177/10253823990060040
Lawton, M. P. 1978: The relationship of environmental factors in changes in well being. Gerontologist 18. Oxford. https://doi.org/10.1093/geront/18.2.133
Michael, Y., Beard, T., Choi, D., Farquhar, S., Carlson, N. 2006: Measuring the influence of built neighborhood environments on walking in older adults. Journal of Aging and Physical Activity 14. Champaign. https://doi.org/10.1123/japa.14.3.302
Pastalan, L. A., Pawlson, L. G. 1985: Importance of physical environment for older people. Journal of the American Geriatrics Society 33. Hoboken. https://doi.org/10.1111/j.1532-5415.1985.tb05445.x
Rebernik, D. 2008: Urbana geografija. Geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana.
Satariano, W. A., McAuley, E. 2003: Promoting physical activity among older adults: From ecology to the individual. American Journal of Preventive Medicine 25. La Jolla. https://doi.org/10.1016/S0749-3797(03)00183-1
Schoenborn, C. A., Adams P. F. 2010: Health behaviors of adults: United States, 2005–2007. Vital Health Statistics 10. Hyattsville.
Oddelek za ekonomske in socialne zadeve pri Združenih narodih 2011a: Population devison, polulation estimates and projections section. New York.
Oddelek za ekonomske in socialne zadeve pri Združenih narodih 2011b: World urbanization prospects. New York.
Sklad Združenih narodov za prebivalstvo 2011: Population ageing: A larger and older population. New York.
Vertot, N. 2010: Starejše prebivalstvo v Sloveniji. Ljubljana.
Wagner, E. H., LaCroix, A. Z., Buchner, D. M., Larson, E. B. 1992: Effects of physical activity on health status in older adults. Annual Review of Public Health 13. Palo Alto. https://doi.org/10.1146/annurev.pu.13.050192.002345
Svetovna zdravstvena organizacija 1996: Brasilia declaration on ageing. Ženeva.
Svetovna zdravstvena organizacija 2002: Active ageing: A policy framework. Ženeva.
Svetovna zdravstvena organizacija 2007: Global age friendly cities: A guide. Ženeva.
Copyright (c) 2011 Boštjan Kerbler
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.