Geografska marginalnost in družbeni vidiki trajnostnosti

Stanko Pelc

doi:10.18690/rg.6.2.3833

Stanko Pelc Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Inštitut za geografske študije; Koper, Slovenija. https://orcid.org/0000-0002-4902-9176

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.6.2.3833

Ključne besede: geografska marginalnost, trajnostnost

Povzetek

Geografska marginalnost se v geografiji kot tema sistematičnega preučevanja pojavlja šele v zadnjih dveh desetletjih, odkar v okviru Mednarodne geografske zveze (IGU) obstaja ustrezna komisija (in pred njo študijska skupina). Enotne opredelitve geografske marginalnosti ni. V prispevku bomo na kratko predstavili naš pogled na geografsko marginalnost, kar bo izhodišče za razpravo o vlogi in pomenu trajnostnosti pri obravnavanju geografsko marginalnih območij. Trajnostnost bomo pri tem pojmovali v najširšem smislu in ne le v ožje gospodarskem. Glavni problem geografsko marginalnih območij je njihova zapostavljenost, ki ji botruje obrobni položaj glede na tako ali drugače pojmovana središčna območja. Spopadanje s to težavo pa (pogosto) temelji na ukrepih, ki naj bi zagotavljali trajnostno gospodarsko in socialno delovanje družbe na marginaliziranem območju. Naša razmišljanja v zvezi s tem, kako naj bi se ta trajnostnost zagotavljala in kaj sploh je, bomo podkrepili z ustreznimi primeri iz literature.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Stanko Pelc, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Inštitut za geografske študije; Koper, Slovenija.

E-naslov: stanko.pelc@zrs.upr.si

Literatura

Binns, T. 2010: Making Development Work: Perspectives on community-based development in Africa. V: Geographical Marginality as a Global Issue, Vol. 2. Dunedin.

Buch, A. in Dixon, A. 2010: South Africa’s Working for Water Programme: Searching for win-win outcomes for people and the environment. V: Geographical Marginality as a Global Issue, Vol. 2. Dunedin. https://doi.org/10.1002/sd.370

Dixon, A. B., Hailu, A., Taffa, L., & Semu, T. 2010: Local responses to marginalisation: Human – wildlife conflict in Ethiopia’s wetlands. V: Geographical Marginality as a Global Issue, Vol. 2. Dunedin. https://doi.org/10.1080/00167487.2009.12094250

Freire-Medeiros, B. 2008: And the favela went global: The invention of a trademark and a tourist destination. V: The Global Chalenge and Marginalization. New York. https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2008.10.007

Internet 1: https://document.chalmers.se/workspaces/chalmers/gmv/publikationer/epsd/from-here-to/downloadFile/file/EPSD_rep1.pdf?nocache=1178194968.26

Janc, M. 1999: Romi v Prekmurju in njihov odnos do izobraževanja. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Ljubljana.

Leimgruber, W. 2004: Between Global and Local, Marginality and marginal Regions in the Context of Globalization and Deregulation. Aldershot/Burlington. https://doi.org/10.4324/9781351162722

Pelc, S. 1999: The marginality and marginal regions in Slovenia. V: Marginality in space - past, present and future : theoretical and methodological aspects of cultural, social and economic parameters of marginal and critical regions. Aldershot.

Pelc, S. 2009: Meje in marginalnost v Koprskem primorju. V: Razvojne priložnosti obmejnih območij Slovenije = Development opportunities of Slovenian border regions. Koper.

Pelc, S. 2010: Peripherality and marginality of Slovenian border areas along the Italian border. V: Geographical Marginality as a Global Issue, Vol. 1. Dunedin.

Plut, D. 2002: Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik 74-1 , Ljubljana.