Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja

  • Igor Žiberna Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija https://orcid.org/0000-0003-4796-4061
  • Anja Kisilak Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija
  • Mojca Rajh Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija
  • Iztok Zagorc Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija
  • Žan Hozjan Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija
Ključne besede: svetlobna onesnaženost, nočna smuka, osvetljeni objekti, daljinsko zaznavanje, geografski informacijski sistemi, Pohorje

Povzetek

Svetlobno onesnaževanje kot sorazmerno nova oblika onesnaževanja okolja predstavlja v Sloveniji že od 80. let prejšnjega stoletja vedno večji okoljski problem. Vir svetlobne onesnaženosti v Sloveniji je predvsem javna razsvetljava ob cestah in ob kulturnih ali sakralnih objektih, ki so osvetljeni tudi ponoči. Če pri ostalih oblikah onesnaževanja okolja lahko s prostorskim omejevanjem vzrokov vplivamo na njihovo širjenje na zavarovana območja, pa pri zvoku in svetlobi tega ni mogoče storiti. Svetlobno onesnaženost tako zaznajo tudi sicer zaščitena območja znotraj naravnih, regijskih in krajinskih parkov oziroma območij Natura 2000. V prispevku smo se omejili na analizo stanja svetlobne onesnaženosti na območju Pohorja, katerega osredje pripada zavarovanem območju Natura 2000. Analizirali smo stanje na osnovi satelitskih posnetkov v nočnem kanalu. Posebej smo obravnavali vpliv nočne smuke na območjih Mariborskega Pohorja in Rogle na stanje svetlobne onesnaženosti. Obravnavali smo tudi vplive izbranih osvetljenih sakralnih objektov na območju Pohorja, ki so habitati netopirjev, na stanje svetlobne onesnaženosti v neposredni bližini objekta in v njegovi širši okolici.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Igor Žiberna, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija

E-naslov: igor.ziberna@um.si

Anja Kisilak, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija

E-naslov: anja.kisilak@gmail.com

Mojca Rajh, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija

E-naslov: mojca.rajh2@gmail.com

Iztok Zagorc, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija

E-naslov: iztok.zag@gmail.com

Literatura

Arlettaz, R., Godat, S., Meyer, H., 2000: Competition for food by expanding pipistrelle bat populations (Pipistrellus pipistrellus) might contribute to the decline of lesser horseshoe bats (Rhinolophus hipposideros). Biological Conservation, 93: 55-60. http://dx.doi.org/10.1016/S0006-3207(99)00112-3

Jensen, J.R., 2018: Introductory Digital Image Processing. A Remote Sensing Perspective. 4th Edition. Pearson. Hoboken, New Jersey, ZDA.

Marnell, F., Presetnik, P., 2010: Protection of overground roosts for bats (particularly roosts in buildings of cultural heritage importance). EUROBATS report.

Mohar, A., Zagmajster, M., Verovnik, R., Bolta Skaberne, B., 2014: Naravi prijaznejša razsvetljava objektov kulturne dediščine (cerkva) – Priporočila. Društvo Temno nebo Slovenije. Ljubljana.

Rydell, J., 2006: Bats and Their Insect Prey at Streetlights. V: Ecological Consequences of Artificial Night Lighting. Rich, C., Longcore, T. Ur. Island Press. Washington.

Stone, E., Harris, S., Jones, G., 2015: Impacts of artificial lighting on bats: A review of challenges and solutions. Mammalian Biology. 80. 213–219. https://doi.org/10.1016/j.mambio.2015.02.004

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000). UL RS 49/2004. 30.4.2004.

Žiberna, I., Ivajnšič, D., 2018: Daljinsko zaznavanje svetlobne onesnaženosti v Sloveniji. Revija za geografijo 25. Maribor. https://doi.org/10.18690/rg.13.1.3700

Medmrežje 1: https://www.ngdc.noaa.gov/eog/viirs/download_dnb_composites.html (10.5.2018)

Objavljeno
2018-12-31
Kako citirati
Žiberna I., Kisilak A., Rajh M., Zagorc I., & Hozjan Žan. (2018). Svetlobna onesnaženost na območju Pohorja. Revija Za Geografijo, 13(2), 105-122. https://doi.org/10.18690/rg.13.2.3723
Rubrike
Članki