Trendi minimalnih temperatur v Mariboru
Povzetek
V članku so analizirani trendi minimalnih temperatur na meteorološki postaji Maribor-Tabor v obdobju 1961-2019. Minimalne temperature se višajo z višjo stopnjo kot maksimalne temperature, kar je posledica vzajemnega delovanja globalnih podnebnih sprememb in intenziviranja mestnega toplotnega otoka. Analizirani so tudi trendi števila dni z minimalnimi temperaturami pod -10,0 °C (mrzel dan), števila dni z minimalnimi temperaturami pod 0,0 °C (hladni dnevi), števila dni z maksimalnimi temperaturami pod 0,0 °C (ledeni dan) in števila dni z minimalnimi temperaturami nad 20,0 °C (tropska noč). Podatki kažejo, da se izrazito niža število dni z minimalno temperaturo pod -10,0 °C in viša število tropskih noči. Slednje narašča po eksponentni stopnji. Omenjeni trendi v zimskem obdobju sicer vplivajo na krajšanje kurilne sezone in zniževanje stroškov za ogrevanje v zimskem času, po drugi strani pa v poletnih mesecih zaradi povečanega stresa znižuje kakovost bivalnega okolja in zlasti pri ranljivih skupinah prebivalstva (bolniki, starejši, otroci, nosečnice) vpliva na zdravje in lahko celo veča smrtnost.
Prenosi
Literatura
Buguet, A., 2007: Sleep under extreme environments: effects of heat and cold exposure, altitude, hyperbaric pressure and microgravity in space. Journal for Neurological Science. Nov 15;262(1-2):145-52. https://doi.org/10.1016/j.jns.2007.06.040
Douglas, I., James, P., 2015: Urban Ecology. An Introduction. Routledge. London.
Easterling, D.R, Horton, B., Jones, P.D., Peterson, T.C., Karl, T.R., Parker, D.E., Salinger, M.J., Razuvayev, V., Plummer, N., Jamason, P., Folland, C.K., 1997: Maximum and Minimum Temperature Trends for the Globe. Science. Vol. 277. No. 5324. http://dx.doi.org/10.1126/science.277.5324.364
EEA, 2012: Urban adaptation to climate change in Europe, EEA Report No.2/ 2012.
Forman, R.T.T., 2016: Urban Ecology. Science of Cities. Cambridge University Press. Cambridge.
Krakauer, N.Y., 2018: Shifting Hardines Zones: Trends in Annual Minimum Temperatures. Climate. Vol. 15, No. 6. https://doi.org/10.3390/cli6010015
Minimum home temperature thresholds for health in winter, 2014. Public Health England. Wellington House. London.
Oke, T.R., Mills, G., Christen, A., Voogt, J.A., 2017: Urban Climates. Cambridge University Press. Cambridge. https://doi.org/10.1017/9781139016476
Parson, K., 2014: Human Thermal Envirnments. The Effects of Hot, Moderate, and Cold Environments on Human Health, Comfort, and Performance. CRC Press. London. https://doi.org/10.1201/b16750
Shouraseni, S.R., Fei, Y., 2009: Trends in Extreme Temperatures in Relation to Urbanization in the Twin Cities Metropolitan Area, Minnesota. Journal of Applied Meteorology and Climatology. Volume 48 No. 3. http://dx.doi.org/10.1175/2008JAMC1983.1
Urban Atlas. Copernicus Land Monitoring Service, 2019.
Vose, R.S., Easterling, D.R., Gleason, B., 2005: Maximum and minimum temperature trends for the globe: An update through 2004. Geophysical Research Letters. Volume 32, Issue 23. American Geophysical Union. https://doi.org/10.1029/2005GL024379
Žiberna, I. 1999: Temperaturni obrat v hriboviti Sloveniji. V: GOSAR, Anton (ur.), KUNAVER, Jurij (ur.). Sonaravni razvoj v slovenskih Alpah in sosedstvu = Sustainable development in the Slovenian Alps and its neighbouring regions, (Dela, ISSN 0354-0596, 13). Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. 1999. https://doi.org/10.4312/dela.13.237-248
Žiberna, I., 2006: Trendi temperatur zraka v Mariboru kot posledica razvoja mestnega toplotnega otoka. Revija za geografijo, 2006, 1, št. 1.
Žiberna, I., Ivajnšič, D., 2018: Vročinski valovi v Mariboru v obdobju 1961-2018. Revija za geografijo, 2018, 13, št. 26.
Copyright (c) 2019 Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.