Od peskovnika do več dimenzionalnih virtualnih kartografskih prikazov: kako skrbimo za razvoj prostorske kognicije osnovnošolcev

  • Karmen Kolnik Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija.
Ključne besede: geografija, kartografsko opismenjevanje, revija Geografija v šoli, učenec, učitelj, učni pripomočki

Povzetek

Proces spoznavanja prostora, od konkretnih primerov do abstraktne stopnje pojmovanja je zahteven učni cilj, ki bo uspešno realiziran takrat, ko bomo starosti otrok primerno znali povezati učenčev raznolik zaznavni svet z ustreznim izborom učnih metod in oblik dela ter seveda samih učnih sredstev. V prvem delu prispevka smo z deskriptivno metodo proučili in predstavili novejše trende proučevanja razvoja prostorske kognicije predšolskih in osnovnošolskih otrok ter dejavnike kartografskega opismenjevanja, s posebnim poudarkom na učnih sredstvih, ki podpirajo razvoj občutka perspektive ter njeno kartografsko ponazarjanje. S kvantitativno in kvalitativno analizo pa smo proučili vključenost kartografskih vsebin in številčne zastopanosti kartografsko podprtih člankov, objavljenih v reviji Geografija v šoli, med leti 2010 in 2020, kot osrednji slovenski reviji s področja pouka geografije.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Karmen Kolnik, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija.

E-naslov: karmen.kolnik@um.si

Literatura

Bailly, A.S. 1993: Spatial Imaginary and Geogeography: A Plea for the Geography of Representation. GeoJournal, Vol.3, No.3, 247-250. Kluwer Academic Publishers.
Blades, M., Sowden, S., Spencer, M. 1995: Young Children's Use of Spatial Relationships In Tasks with Maps and Models. Cartographica, 32 /2, 18-29.
Brvar, R. 2000: Geografija nekoliko drugače: didaktika in metode pouka geografije za slepe in slabovidne čence. Zavod RS za šolstvo. Ljubljana.
Brvar, R. 2002: Izdelava tipnih slik in prikazov. Defektologica slovenica: revija defektologov in socialnih pedagogov Slovenija, 10/2. Ljubljana.
Brvar, R. 2004: Posebnosti pouka geografije za učence z motnjami vida. Geografija v šoli, 13/2. ZRSŠ. Ljubljana. Center za lokalizacijo interneta.
Raziskovalec; http://www.raziskovalec.com/zemljevid/;privzeto 8.9.2018.
Fisher, P.S., Unwin, D.J. 2002: Virtual Reality in Geography. London: Taylor & Francis. Privzeto 1.2.2020.
Gartner, M., Suvajac, M. 2019: Virtualni reliefni peskovnik. Geografija v šoli, 27/1, 24-30, ZRSŠ. Ljubljana.
Goria S., Papadopoulou, M. 2008: Preschoolers Using Maps: An Educational Approach. The International Journal of Learning, 15/8, 173‒186.
Hergan, I. 2013: Razvijanje kartografske pismenosti 10-letnih učencev. Doktorska disertacija.Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. Ljubljana.
Hergan, I., Umek, M. 2011: Zgodnje kartografsko opismenjevanje – spontano in načrtno. V M. Cotič, V. Medved Udovič in S. Starc (Ur.). Razvijanje različnih pismenosti, 403‒415. Ljubljana.
Horvat, B. 2012: Več razsežnostni prikazi naravne in kulturne dediščine v projektu DEDI; http://knjiznica.zbdszveza.si/index.php/knjiznica/article/viewFile/153/145 ; privzeto 4.10.2018.
Hojnik, T., Hus, V. 2012: Analiza kartografskega opismenjevanja v slovenskih in angleških osnovnih šolah. Revija za elementarno izobraževanje, 5/1, str. 79-94. Maribor.
Hojnik, T., 2016: Kartografsko opismenjevanje na primarni stopnji izobraževanja. Magistrsko delo. Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Klonari, A. 2012: Primary school pupils' ability to use aerial photographs and mas in subject of Geography. European Journal of Geography, 3/2,42‒53.
Kolnik, K. 2003: Oblikovanje prostorskih predstav pri otrocih: primer izdelave reliefnega zemljevida in panoramske risbe. V: J. Bezenšek (Ur.), Predšolski otrok danes. Zbornik prispevkov strokovnega srečanja, 30 -37. Slovenske Konjice.
Kolnik, K. 2004: Oblikovanje prostorskih predstav pri pouku geografije. V: V. Drozg (Ur.), Teorija in praksa regionalizacije Slovenije, 9/15, 9-15. Univerza v Mariboru. Pedagoška fakulteta. Maribor.
Konečnik, K., Ilc Klun, M., Resnik Planinc, T., Kolnik, K. 2018: Kakšen učni načrt si želijo slovenski osnovnošolski učitelji geografije? Dela, 50, 45-80. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Ljubljana.
Küsel, P. 2018: Kako izdelati tipna učila za slepe in slabovidne pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26/2, 39 -44. ZRSŠ. Ljubljana.
Lipovšek, I. 2018: Geografija – ta zanimiva in uporabna veda. Intervju z mag. Slavkom Brinovcem. Geografija v šoli, 26/1, 55-58. ZRSŠ. Ljubljana.
Merc, M. 2017: Aplikacija STAGE – interaktivna pot do znanja o geografiji. Geografija šoli, 25/2, 3-13. ZRSŠ. Ljubljana.
Medmrežje 1: Interaktivnih peskovnikov s kartografsko projekcijo; https://www.youtube.com/watch?v=NbehSfNtAr0 ; privzeto 12.12.2018
Medmrežje 2: Zemljevid Slovenije. Centra za lokalizacijo interneta Sloveniji; http://www.raziskovalec.com/zemljevid/; privzeto 12.1.2019
Medmrežje 3 : Prostorski portal Občine Celje; https://prostor.celje.si/; privzeto 12.1.2019
Objavljeno
2020-06-30
Kako citirati
Kolnik K. (2020). Od peskovnika do več dimenzionalnih virtualnih kartografskih prikazov: kako skrbimo za razvoj prostorske kognicije osnovnošolcev. Revija Za Geografijo, 15(1), 25-42. https://doi.org/10.18690/rg.15.1.3622
Rubrike
Članki