Turistična gentrifikacija v majhnem sredozemskem mestu: vplivi in posledice za urbano podnebno odpornost

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.18.2.3416
Ključne besede: turistična gentrifikacija, podnebna odpornost, Piran, kulturna dediščina, socialna dinamika, odpornost skupnosti na nesreče, javni prostor, preturizem, intervjuji

Povzetek

Članek obravnava odnos med turistično gentrifikacijo in podnebno odpornostjo Pirana. Posveča se socio-ekonomskim spremembam zaradi turizma in njihovim vplivom na sposobnost odzivanja mesta na podnebne izzive. Z mešanimi metodami ugotavljamo vpliv na arhitekturno avtentičnost, javni prostor in dinamiko skupnosti. Ugotovitve razkrivajo konflikte med ohranjanjem kulturne dediščine in zahtevami turizma. Poudarjeni so izzivi pri vključevanju novih lastnikov za doseganje podnebne odpornosti. Rezultati kažejo na potrebo po strategijah, ki usklajujejo trajnostni turizem z ohranjanjem kulturne dediščine, in ponujajo rešitve za podobna sredozemska mesta.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografije avtorja

Peter Kumer, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Maribor, Slovenia.

E-naslov: peter.kumer@um.si.

Erik Kralj, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije; Koper, Slovenia.

E-naslov: erik.kralj@zrs-kp.si.

Cécil Meulenberg , Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Mediteranski inštitut za okoljske študije; Koper, Slovenia.

E-naslov: cecil.meulenberg@zrs-kp.si.

Literatura

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Register nastanitvenih obratov. Retrieved from https://www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Register_nastanitvenih_obratov/Splosno (Accessed December 3, 2023).

Akhavan, M., & Bobic, S. (2022). Tourism gentrification in Mediterranean heritage cities: The necessity for multidisciplinary planning. Cities: the international journal of urban policy and planning, 124, 1-6. https://doi.org/10.1016/j.cities.2022.10361

Chamizo-Nieto, F. J., Nebot-Gómez de Salazar, N., Rosa-Jiménez, C., & Reyes-Corredera, S. (2023). Touristification and Conflicts of Interest in Cruise Destinations: The Case of Main Cultural Tourism Cities on the Spanish Mediterranean Coast. Sustainability, 15(8), 64031-26.

Cocola-Gant, A. (2018). Tourism gentrification. In L. Lees & M. Phillips (Eds.), Handbook of Gentrification Studies (pp. 281-293).

Cutter, S. L., Ash, K. D., & Emrich, C. T. (2014). The geographies of community disaster resilience. Global environmental change, 29, 65-77. https://doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2014.08.005

García-Hernández, M., De la Calle-Vaquero, M., & Yubero, C. (2017). Cultural heritage and urban tourism: Historic city centres under pressure. Sustainability, 9(8), 1346. https://doi.org/10.3390/su9081346

Geertz, C. (1973). The Interpretation of Cultures.

Guzej, A. (2018). Problematika počitniških bivališč v starem mestnem jedru Pirana z vidika njihovih lastnikov in domačinov: magistrsko delo. (Doctoral dissertation, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.).

Hametz, M. E. (2005). Making Trieste Italian, 1918-1954. Woodbridge: Boydell Press.

Hudnik, Š. (2015). Sociološka analiza: Slovenska Istra. Fakulteta za arhitekturo.

Kalc, A. (2019). The other side of the “Istrian exodus”: immigration and social restoration in Slovenian coastal towns in the 1950s. Dve domovini, 49, 145-162. https://doi.org/10.3986/dd.v0i49.7258

Kočevar, B., & Plazar Mlakar, M. (2006). Piran – moje mesto: Strategija prenove mesta Piran. Strokovne podlage. Občina Piran, Studio Mediterana.

Koderman, M. (2014). Spatial analysis of second homes in the municipality of Piran. Academica turistica, 7(2), 179-191.

Kralj, E., Kumer, P., & Meulenberg, C. J. (2023). Coastal Flood Risk Assessment: An Approach to Accurately Map Flooding through National Registry-Reported Events. Journal of Marine Science and Engineering, 11(12), 2290. https://doi.org/10.3390/jmse11122290

Kumer, P., Meulenberg, C. J. W., & Kralj, E. (2022a). Challenges for planning climate change resilience through the co-creation living lab approach in the Mediterranean coastal town of Piran. Journal for Geography/Revija za geografijo, 17(2), 89-106. https://doi.org/10.18690/rg.17.2.2737

Kumer, P., Meulenberg, C. J. W., & Mackenzie Hawke, S. (2022b). Piran coastal city living lab (CCLL): Challenges and opportunities. In SCORE consortium meeting (pp. 28-30).

Mazzola, F., Pizzuto, P., & Ruggieri, G. (2019). The role of tourism in island economic growth and resilience: A panel analysis for the European Mediterranean countries

(2000–2015). Journal of Economic Studies, 46(7), 1418–1436. https://doi.org/10.1108/JES-04-2019-0172

Milano, C., Cheer, J. M., & Novelli, M. (Eds.). (2019). Overtourism: Excesses, discontents and measures in travel and tourism. Cabi.

Pavel, F., & Romeiro, P. (2023). Challenges of Public Policies for Tourism in Medium-Sized Cities in Europe: The Cases of Lisbon and Porto (Portugal). GOT -: Revista de Geografia e Ordenamento do Território, 25, 129-150(25). https://doi.org/10.17127/got/2023.25.007.

Pirjevec, J., Klabjan, B., & Bajc, G. (Eds.). (2006). Osimska meja: Jugoslovansko-italijanska pogajanja in razmejitev leta 1975. Založba Annales.

Pletikosić, I. (2001). Vpliv selitvenih gibaj na spreminjanje števila prebivalcev v Piranu sredi 20. stoletja. Annales: Ser. hist. sociol., 11(2), 387-394.

Pletikosićm I. (2002). “Čiščenje” v Piranu (1945-1948). Acta Histriae, 10(2), 465-492.

Pletikosić, I. (2021). Piran v popisih prebivalstva.

Pletikosić, I. (2000). Migracije v Piranu med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Annales (10)1, 217–30.

Pomorski muzej. (2023). Digitalizacija topografskega zemljevida Pirana iz leta 1889 [Digitization of the topographic map of Piran from 1889]. Retrieved December 17, 2023, from https://pomorskimuzej.si/sl/dogodki/2023/09/27/digitalizacija-topografskega-zemljevida-pirana-iz-leta-1889

Razpotnik, B. (2020). V prvem polletju 2020 dve tretjini več medobčinskih selitev kot v istem obdobju leta 2019. Retrieved from https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9232

Salee, A., Rasoolimanesh, S. M., & Kusumo, C. M. L. (2022). Tourism Impacts on Destinations: Insights from a Systematic Review of Literature. Asia-Pacific Journal of Innovation in Hospitality & Tourism, 11(1).

Smith, V. L., & Eadington, W. R. (Eds.). (1992). Tourism alternatives: Potentials and problems in the development of tourism. University of Pennsylvania press.

Statistični urad Republike Slovenije (SURS). (2023, December 3). SiStat. Retrieved from https://pxweb.stat.si/

Wardekker, A., Doloisio, B. N., Sandré, T., & Huctin, J. M. (2022). Framework for analyzing resilience narratives. Deliverable D5.1, SeMPER-Arctic project

Weber, I. (2007). Heritage Narratives on the Slovenian Coast: The Lion and the Attic. In Cultural Heritages as Reflexive Traditions (pp. 158-170). London: Palgrave Macmillan UK.

Yang, E., Kim, J., Pennington-Gray, L., & Ash, K. (2021). Does tourism matter in measuring community resilience?. Annals of Tourism Research, 89, 103222. https://doi.org/10.1016/j.annals.2021.103222

Objavljeno
2023-12-31
Kako citirati
Kumer P., Kralj E., & Meulenberg C. (2023). Turistična gentrifikacija v majhnem sredozemskem mestu: vplivi in posledice za urbano podnebno odpornost. Revija Za Geografijo, 18(2), 105-122. https://doi.org/10.18690/rg.18.2.3416
Številka
Letn. 18 Št. 2 (2023): Mesta v globalnem kapitalizmu (tematska številka)
Rubrike
Članki

Copyright (c) 2023 Peter Kumer, Erik Kralj, Cécil Meulenberg

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.