Možnosti pridelave hrane na zemljiščih s težkimi kovinami

Ana Vovk

doi:10.18690/rg.18.1.3361

Ana Vovk Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija https://orcid.org/0000-0002-9743-6753

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.18.1.3361

Ključne besede: Poplave, prst, voda, pridelovalni sistemi, težke kovine

Povzetek

Težke kovine škodljivo vplivajo na prst, ker ovirajo procese humifikacije v prsti. V zemlji prisotne težke kovine se vgradijo v rastline in preidejo v prehranjevalno verigo ter povzročajo huda obolenja. Potrebno je izbrati ustrezen pridelovalni sistem, ki pa je odvisen od geografske lastnosti parcele kot so lastnosti prsti, matična kamnina oz. sediment, naklon, ekspozicija, smer vetra, odtok površinske vode in sevanja. V prispevku je prikazan primer rabe poplavljenih zemljišč s toksičnim muljem po poplavah z uporabo vertikalnih sistemov. Gre za pridelovalne pristope, kjer z nalaganjem biomas dvignemo pridelovalno površino in jo ločimo od osnovne zemljine. Ti pristopi omogočajo takojšnjo pridelavo hrane na varen način, saj koreninski sistemi rastlin niso v stiku z matično zemljino.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Ana Vovk, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo; Maribor, Slovenija

E-pošta: ana.vovk@um.si.

Literatura

Chesapeake Bay Foundation. (2021). What Is Regenerative Agriculture, and Why Is it Re-Emerging Now? Pridobljeno 7. 7 2022 z https://www.cbf.org/blogs/save-the-bay/2021/08/what-is-regenerative-agriculture-and-why-is-it-re-emerging-now.html

Evropska agencija za okolje. (2020). Uvod v kmetijstvo. Pridobljeno 19. 5. 2022 z: https://www.eea.europa.eu/sl/themes/agriculture

Gosar, M., Šajn, R., Bavec, Š., Gaberšek, M., Pezdir, V. in Miler, M. (2019). Geochemical background and threshold for 47 chemical elements in Slovenian topsoil. Geologija, 62(1), 5–57. https://doi.org/10.5474/geologija.2019.001

Jamšek, M. (2023). Izpostavljenost strupenim kovinam in zastrupitve. Univerzitetni klinični center Ljubljana. Pridobljeno z https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/izpostavljenost_strupenim_kovinam_in_zastrupitve.pdf

Living Soil (2018). [Documentary]. Pridobljeno 11. 12 2021 z https://www.youtube.com/watch?v=ntJouJhLM48

Markelc, I. (2008). Vsebnost težkih kovin v vrtninah, pridelanih na vrtičkih občine Ljubljana. Diplomsko delo. Pridobljeno z https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=496&lang=slv

Martinkosky, L., Barkley, J., Sabadell, G., Gough, H. in Davidson, S. (2017). Earthworms (Eisenia fetida) demonstrate potential for use in soil bioremediation by increasing the degradation rates of heavy crude oil hydrocarbons. Science of The Total Environment, 580, 734-743. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.12.020

Mavrič, I. (2014). Vsebnosti težkih kovin v izbranih zeliščih na območju Šoštanja in Zgornjesavinjske doline. Diplomsko delo. Pridobljeno z https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=69038&lang=slv

Morgan, J. N. (1999). Effects of processing on heavy metal content of foods. V Impact of processing on food safety (str. 195-211). Pridobljeno z https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/10335377/

Ožek, K. (2014). Značilnosti vrtnih prsti na območju Mestne občine Celje. Diplomsko delo. Pridobljeno z https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=43766

Korže, A. V. (2008). Razumevanje pojma» ekosistemski pristop «. Revija za geografijo, 3(2), 39-48.

Rodale Institute. (2021). Regenerative Organic Agriculture. Pridobljeno 30. 11 2023 z: https://rodaleinstitute.org/why-organic/organic-basics/regenerative-organic-agriculture/

Romih, N., Grabner, B. in Lasnik Ribarič, C. (2011). Remediacija onesnaženih tal s težkimi kovinami. Celje: Inštitut za okolje in prostor. Pridobljeno z https://arhiv.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/MEH/Biomasa/PRIROCNIK_IOP-1.pdf

Šterbenc, M. (2010). Varstvo rastlin: Varstvo okolja. Biotehniška šola. Pridobljeno z https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYVNMVON

Vernik, T. in Vrščaj, B. (2014). Težke kovine v tleh vrtov. Biobrazda, 2(6). Pridobljeno z https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/kislj/4449896

Vovk Korže, A. (2007). Vloga prsti v ekosistemu. Dela, 28, 107-119. https://doi.org/10.4312/dela.28.107-119

Vovk Korže, A. (2015a). Ekoremediacija kopenskih ekosistemov. Nazarje: Geaart. Pridobljeno z https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/282707712

Vovk Korže, A. (2015b). Samoooskrba v praksi. Nazarje: Geaart. Pridobljeno z https://www.nasasuperhrana.si/wp-content/uploads/2017/11/Postanimo_samooskrbni.pdf

Vovk Korže, A. in Janškovec, K. (2009). Čiščenje prsti s pomočjo rastlin. Geografski obzornik, 56(1/2), 14-21.

Vovk, A. (2013). Vpliv zastirke na zadrževanje vlage v prsti. Revija za geografijo, 8(1), 41-55.

Vovk, A. (2022). Varovanje prsti v obdobju podnebnih sprememb. Revija za geografijo, 17(2), 55-68. https://doi.org/10.18690/rg.17.2.2735

Vrhovnik, P. in Vovk Korže, A. (2018). Plastika okoli nas. Poljčane: i Seme.

Vrščaj, B., Kolmanič, A. in Germšek, B. (2023). Remediacija poplavljenih tal in ravnanje z muljem na kmetijskih zemljiščih in vrtovih. Pridobljeno z https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/PROJEKTI/POPLAVE-PROJEKT/20230912_RemediacijaPoplavljenihTal-RavnanjeMulji-U

Zadruga Konopko. (2016). Obremenjenost tal na območju Celja. Pridobljeno z https://www.konopko.si/fitoremediacija_s_konopljo

Zaynab, M., Al-Yahyai, R., Ameen, A., Sharif, Y., Ali, L., Fatima, M. in Li, S. (2022). Health and environmental effects of heavy metals. Journal of King Saud University, 34(1). https://doi.org/10.1016/j.jksus.2021.101653