Geografska marginalnost v Sloveniji z vidika prebivalstvenih kazalnikov

Stanko  Pelc

doi:10.18690/rg.1.2.2895

Stanko Pelc Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije https://orcid.org/0000-0002-4902-9176

DOI: https://doi.org/10.18690/rg.1.2.2895

Ključne besede: geografska marginalnost, globalizacija, demografski kazalci, Slovenija

Povzetek

Članek začnemo s terminološko razpravo o globalizaciji in geografski marginalnosti. Nato predstavimo analizo, s katero želimo ugotoviti, ali nam demografski podatki na občinski ravni lahko razkrijejo marginalna območja (občine). Vse občine smo glede na njihovo centralnost razdelili v skupino pretežno centralnih in pretežno perifernih. Izračunali smo 5 demografskih kazalnikov in glede na povprečno vrednost opredelili občine, ki so bile bistveno drugačne (potencialno marginalne). Analiza kaže, da demografski kazalniki niso zanesljivi in niso primerno orodje za opredelitev marginalnih regij.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Biografija avtorja

Stanko Pelc, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Koper, Slovenija. E-pošta: stanko.pelc@guest.arnes.si.

Literatura

Dreher, A. 2006: Does Globalization Affect Growth? Evidence from a new Index of Globalization. In: Applied Economics 38, 10: 1091-1110.

Giddens, A. 2001: Sociology. Cambridge/Oxford.

Leimgruber, W. 2004: Between Global and Local. Marginality and marginal Regions in the Context of Globalization and Deregulation. Aldershot/Burlington.

Statistical office of the Republic of Slovenia, www.stat.si

Vrišer, I. 1998: Središčna (centralna) naselja. In Fridl, J. (ed.) et al. Geografski atlas Slovenije, Ljubljana, 308-309.