Transformativno-tradicionalna identiteta učitelja prihodnosti
DOI:
https://doi.org/10.18690/6549Ključne besede:
pedagoške vrednote, poklicna identiteta učitelja, transformativno-tradicionalni model učitelja, izobraževanje učiteljev, refleksivna poučevalna praksa.Povzetek
V raziskavi preučujemo, kako študenti pedagoških smeri in visokošolski učitelji razumejo, vrednotijo in uporabljajo pedagoška načela v visokem šolstvu ter kako ta oblikujejo poklicno identiteto bodočih učiteljev. Ugotovitve kažejo na visoko stopnjo sprejemanja sodobnih pedagoških vrednot, in sicer ob hkratnem priznavanju tradicionalnih vrednot kot temelja za etično in strokovno delovanje. Na podlagi izsledkov je bil razvit transformativno-tradicionalni model učitelja, ki poklicno identiteto opredeljuje s štirimi dimenzijami: vrednotno-etična utemeljenost, refleksivno pedagoška praksa, kritično vključevanje v izobraževalne inovacije in kontekstualno smiselna uporaba pedagoške tradicije. Raziskava izpostavlja pomembnost uravnoteženja tradicije in sodobnih pedagoških vrednot v izobraževanju učiteljev.
Prenosi
Literatura
Akkerman, S. F., and Meijer, P. C. (2011). A dialogical approach to conceptualizing teacher identity. Teaching and Teacher Education, 27(2), 308–319. https://doi.org/10.1016/j.tate.2010.08.013
Beauchamp, C., and Thomas, L. (2009). Understanding teacher identity: An overview of issues in the literature and implications for teacher education. Cambridge Journal of Education, 39(2), 175–189. https://doi.org/10.1080/03057640902902252
Beijaard, D., Meijer, P. C., and Verloop, N. (2004). Reconsidering research on teachers’ professional identity. Teaching and Teacher Education, 20(2), 107–128. https://doi.org/10.1016/j.tate.20–03.07.001
Blanuša Trošelj, D., Peić Papak, P., and Zuljan, D. (2021). Teacher Self-Assessment of their Science and Technics Competences and Professional Development. Revija za Elementarno Izobraževanje, 14(1), 73–92. https://doi.org/10.18690/rei.14.1.73-92.2021
Dedić Bukvić, E., and Šuman, M. (2021). Nastavnici kao digitalni mentori: Podrška u radu s djecom i mladima u digitalnom okruženju[Teachers as Digital Mentors: Support in Working with Children and Youth in the Digital Environment]. University of Sarajevo.
Dewey, J. (1933). How We Think. D. C. Heath and Co.
Flores, M. A., and Day, C. (2006). Contexts which shape and reshape new teachers’ identities: A multi-perspective study. Teaching and Teacher Education, 22(2), 219–232. https://doi.org/10.1016/j.–tate.2005.09.002
Ivajnšič, A., and Ivanuš Grmek, M. (2009). Pomen učiteljevih pojmovanj in prepričanj za profesionalni razvoj učiteljev. [The importance of teachers’ conceptions and convictions as they apply to the professional development of teachers]. Revija za Elementarno Izobraževanje, 2(2/3), 89–104.
Korthagen, F. (2017). Inconvenient truths about teacher learning: towards professional development 3.0. Teachers and Teaching, 23(4), 387–405. https://doi.org/10.1080/13540602.2016.1211523
Larrivee, B. (2008). Development of a tool to assess teachers’ level of reflective practice. Reflective Practice, 9(3), 341–360. https://doi.org/10.1080/14623940802207451
Liu, C., and Liu H. (2025). Professional Identity Development of Multi-role Teachers in Technical High Schools. The Asian Conference on Education 2024: Official Conference Proceedings, 671–681. https://doi.org/10.22492/issn.2186-5892.2025.60
Lukaš, M., and Cikovac, D. (2021). Ideja pedagoške deontologije utemeljena na konceptima dužnosti [The Idea of Pedagogical Deontology Based on the Concepts of Duty]. Nova prisutnost, 19(2), 391–403. https://doi.org/10.31192/np.19.2.11
Nikšić Rebihić, E., and Komar, Z. (2024). Prolegomena za temeljno pojmovlje opće pedagogije. [Prolegomena to the basic terminology of general pedagogy]. University of Sarajevo, Faculty of Philosophy; University
of Zagreb, Faculty of Humanities and Social Sciences. https://doi.org/10.17234/9789533–793078
Noddings, N. (2013). Caring: A relational approach to ethics and moral education. University of California Press.
Obran, M., and Ivanuš Grmek, M. (2010). Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka. [Professional development of primary school teachers]. Revija za Elementarno Izobraževanje, 3(1), 19–32.
OECD. (2019). Future of Education and Skills 2030. OECD Publishing.
OECD. (2025). Teacher Competencies for Navigating Complexities: The teaching compass 2030. OECD Publishing.
Piaget, J. (1970). Science of Education and the Psychology of the Child. Orion Press.
Pušina, A. (2025). Kreacijska samoreguliranost – izvor kreacijskih kompetencija nastavnika? [Creative self-regulation – the source of teacher creative competences?]. Sarajevski dani psihologije – Zbornik radova. University of Sarajevo.
Rogers, C. (1969). Freedom to Learn. Charles Merrill.
Schön, D. A. (1983). The Reflective Practitioner: How professionals think in action. Basic Books.
Semjonova, S. (2024). Current perspectives on teacher professional identity research: A systematic review. In L. Daniela (ed.), Human, Technologies and Quality of Education 2024: Proceedings of scientific papers, 141–155. https://doi.org/10.22364/htqe.2024.11
Topolovčan, T., and Dubovicki, S. (2024). Evidence-Based Education in Discourse around the Concept of Bildung. Revija za Elementarno Izobraževanje, 17(3), 343–356. https://doi.org/10.–18690/rei.3576
Voogt, J., Fisser, P., Pareja Roblin, N., Tondeur, J., and van Braak, J. (2013). Technological pedagogical content knowledge – A review. Journal of Computer Assisted Learning, 29(2), 109–121. https://–doi.org/10.1111/j.1365-2729.2012.00487.x
Vukasović, A. (2001). Pedagogija [Pedagogy]. Hrvatski katolički zbor MI.
Vygotsky, L. S. (1978). Mind in Society: The development of higher psychological processes. Harvard University Press.
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Džejla Idrizović, Meliha Karić, Emina Dedić Bukvić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.