Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Raziskovalni podatki so podatki, ki nastanejo, se zberejo, opazujejo, izmerijo, ustvarijo ali ponovno uporabijo med raziskovalnim procesom in so potrebni za oblikovanje, preverjanje, razumevanje ali nadaljnjo uporabo raziskovalnih ugotovitev. Glede na raziskovalno področje lahko vključujejo zapiske, rezultate meritev, numerične in tabelarične podatke, odgovore na ankete, prepise intervjujev, fotografije, avdio- in videoposnetke, laboratorijske zapise, slike, zemljepisne podatke, programsko kodo, modele, simulacije ter druga sorodna gradiva.

Surovi podatki so podatki v obliki, v kateri so bili prvotno zbrani, ustvarjeni ali zajeti, preden so bili bistveno očiščeni, urejeni, kodirani, anonimizirani, pretvorjeni ali analizirani. Obdelani oziroma izpeljani podatki nastanejo s čiščenjem, preverjanjem, kodiranjem, združevanjem, pretvorbo ali analizo surovih podatkov. Surovi, očiščeni, obdelani in izpeljani podatki so lahko različne stopnje oziroma sestavni deli raziskovalnih podatkov.

Revija ne zahteva nujno objave vseh surovih podatkov. Avtorji morajo zagotoviti podatke in spremljajočo dokumentacijo, ki so potrebni za preverjanje ugotovitev prispevka, pri tem pa upoštevati veljavne pravne, etične, pogodbene, varnostne in tehnične omejitve. Podatki, namenjeni objavi in ponovni uporabi, morajo biti ustrezno izbrani, dokumentirani, po potrebi očiščeni in anonimizirani ter opremljeni z metapodatki in pojasnili o uporabljeni metodologiji.

Kadar podatki niso v digitalni obliki, morajo avtorji presoditi, ali jih je smiselno in dopustno digitalizirati. Digitalizacija lahko omogoči njihovo dolgoročno hrambo, lažje odkrivanje in ponovno uporabo, vendar mora biti izvedena ob upoštevanju avtorskih pravic, varstva osebnih podatkov, etičnih zahtev ter drugih omejitev.

Dostopnost raziskovalnih podatkov povečuje preglednost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter omogoča njihovo ponovno uporabo v prihodnjih raziskavah. Objava podatkov kot samostojnega raziskovalnega rezultata lahko prispeva tudi k priznanju dela njihovih ustvarjalcev, večji prepoznavnosti raziskave in vzpostavljanju novih raziskovalnih sodelovanj.

Če prispevek izhaja iz raziskave, sofinancirane iz javnih virov najmanj v višini 50 %, morajo avtorji upoštevati Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, pogoje financerja in relevantne institucionalne akte. Z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav morajo ravnati v skladu z načeli FAIR, ki omogočajo njihovo najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovno uporabo. Raziskovalni podatki in drugi rezultati raziskav, ki podpirajo znanstveno publikacijo, morajo biti, razen v utemeljenih primerih, odprtodostopni najpozneje ob objavi znanstvene publikacije.

Kadar je izdajanje revije sofinancirano iz javnih virov najmanj v višini 50 %, mora revija javno objaviti pravila glede shranjevanja raziskovalnih podatkov, obravnavanih v njenih člankih, v repozitorijih ter glede dostopnosti orodij za njihovo analizo. Revija mora zahtevati tudi ustrezno citiranje raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav (glej podpoglavje Citiranje raziskovalnih podatkov).

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in uporabljivost).

Kadar raziskovalnih podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji obrazložiti razloge za omejitev dostopa. Omejitve so lahko potrebne zlasti zaradi varstva osebnih podatkov (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), varstva intelektualne lastnine, poslovnih skrivnosti, drugih varovanih informacij, varnosti oseb ali države oziroma drugih zakonskih omejitev. Pri ravnanju z raziskovalnimi podatki in drugimi rezultati raziskav se upošteva načelo »odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno«.

Kadar popolnoma odprti dostop ni mogoč, naj bodo podatki, če je to mogoče in dopustno, dostopni v anonimizirani obliki ali pod pogoji omejenega dostopa. Avtorji morajo v Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov navesti pogoje in postopek dostopa. Če podatkov ni mogoče zagotoviti niti pod omejenim dostopom, naj se objavijo vsaj ustrezni metapodatki, ki omogočajo identifikacijo podatkovnega nabora ter pojasnjujejo razloge za njegovo nedostopnost, če za objavo metapodatkov ne obstajajo pravne ali druge utemeljene omejitve.

Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni podatkovni repozitoriji, ki jih priporoča (so)financer revije, so objavljeni tukaj.

Uredništvo revije slovenskim raziskovalcem priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavijo v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS) 
• Repozitorij Univerze na Primorskem 
• Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici 
• Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN.SI)
• Arhiv družboslovnih podatkov
• Zenodo

Avtorji lahko ustrezni podatkovni repozitorij poiščejo tudi s spletnimi orodji, kot sta FAIRsharing ali re3data.org.

Pri objavi raziskovalnih podatkov se priporoča uporaba licence Creative Commons CC BY 4.0, CC0 1.0 ali druge ustrezne odprte licence, če to dopuščajo pravice na podatkih in pogoji njihovega nastanka. Za programsko kodo naj se uporabi ustrezna odprtokodna programska licenca.

Raziskovalni podatki, na katerih temeljijo ugotovitve prispevka, se praviloma objavijo kot samostojna podatkovna objava v zaupanja vrednem področnem, institucionalnem ali splošnem repozitoriju. Podatkovna objava mora vsebovati ustrezne metapodatke, dokumentacijo in pogoje dostopa ter, kadar je mogoče, podatek o različici in trajni identifikator, na primer DOI.
Objava v repozitoriju je zlasti primerna za:

• obsežnejše podatkovne nabore,
• podatke, namenjene preverjanju raziskovalnih ugotovitev in ponovni uporabi,
• podatke, pri katerih so potrebni podrobnejši metapodatki, dokumentacija ali podatki o različici,
• podatke, za katere veljajo posebni pogoji ali nadzorovani režimi dostopa,
• podatke, ki jih je treba dolgoročno ohranjati neodvisno od spletnega mesta revije.

Manjše datoteke in gradiva, ki neposredno dopolnjujejo prispevek, se lahko objavijo kot dodatno gradivo oziroma priloga k članku, če založniška platforma omogoča njihovo ustrezno identifikacijo, trajno povezavo s prispevkom in dolgoročno hrambo. Med takšno gradivo lahko sodijo dodatne tabele, slike, vprašalniki, šifranti, podrobni izračuni, protokoli in manjši podatkovni izseki.

Dodatno gradivo k članku praviloma ni ustrezno nadomestilo za samostojno objavo obsežnejšega ali za ponovno uporabo pomembnega podatkovnega nabora v repozitoriju. Če je podatkovni nabor že objavljen v repozitoriju, avtorji v članek praviloma ne vključijo njegove kopije, temveč ga citirajo in v Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov navedejo njegov trajni identifikator oziroma povezavo do podatkovne objave.

Če podatkov zaradi pravnih, etičnih, pogodbenih, varnostnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče javno objaviti, morajo avtorji v Izjavi o dostopnosti podatkov pojasniti, ali so podatki dostopni pod določenimi pogoji, na podlagi utemeljene zahteve, v nadzorovanem okolju ali niso dostopni. Kadar je mogoče in dopustno, naj bodo javno dostopni vsaj metapodatki oziroma opis podatkovnega nabora.

Avtorji morajo ustrezno navesti vse uporabljene podatkovne vire. Podatkovni nabor, ki je objavljen kot samostojna podatkovna objava v repozitoriju in ima lasten bibliografski zapis oziroma trajni identifikator, se citira kot samostojen podatkovni vir, ne kot znanstveni članek. Navede se v besedilu prispevka in seznamu virov v skladu s citatnim slogom revije (APA Style). To velja tako za podatke, ki so jih ustvarili avtorji prispevka, kot za podatke drugih ustvarjalcev.

Če podatki niso objavljeni kot samostojen podatkovni nabor, temveč so v celoti vključeni v prispevek ali njegovo dodatno gradivo, se avtorji nanje jasno sklicujejo v besedilu ter navedejo njihovo oznako oziroma povezavo. Podatke oziroma dodatno gradivo opišejo v Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov. Citat je v seznamu virov potreben, kadar ima dodatno gradivo lasten trajni identifikator ali samostojen bibliografski zapis.

Povezava do podatkovnega nabora v Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov ne nadomešča njegovega citiranja v seznamu virov. Kadar obstaja samostojna podatkovna objava, se praviloma uporabita oba načina: citat zagotavlja priznavanje avtorstva in bibliografsko sledljivost, Izjava o dostopnosti podatkov pa bralcu pojasni vlogo podatkov v raziskavi, način dostopa in morebitne omejitve.

Če raziskovalni podatki niso digitalizirani, niso javno dostopni ali jih zaradi pravnih, etičnih, pogodbenih oziroma drugih utemeljenih omejitev ni mogoče objaviti, morajo avtorji njihov izvor, naravo in pogoje dostopa ustrezno opisati v Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov. Uporabljene arhivske, administrativne in druge obstoječe vire morajo navesti tudi v seznamu virov oziroma literature, kadar jih je mogoče bibliografsko opredeliti.

Predloge Izjav o dostopnosti raziskovalnih podatkov

Zaradi lažjega oblikovanja Izjave o dostopnosti raziskovalnih podatkov so avtorjem na voljo naslednje predloge, ki jih morajo prilagoditi posebnostim svojega prispevka:

»Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v [izbran repozitorij] in so javno dostopni na povezavi [trajni identifikator ali povezava]. Podatkovni nabor je naveden tudi v seznamu virov.«

»Članek temelji na raziskovalnih podatkih iz že obstoječih in javno dostopnih virov ([npr. besedilni viri ali podatkovne baze]), ki so navedeni in citirani v seznamu virov oziroma literature.«

»Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v [izbran repozitorij]. Zaradi [navedite razlog] niso javno dostopni, mogoče pa je do njih dostopati [navedite pogoje in postopek dostopa].«

»Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki vsebujejo [osebne / zaupne / varovane] informacije in zato niso javno dostopni. Metapodatki so dostopni na naslovu [trajni identifikator ali  povezava].«

»Članek temelji na arhivskih virih oziroma drugih nedigitaliziranih virih, ki so navedeni v seznamu virov oziroma literature.«

»Članek ne temelji na uporabi raziskovalnih podatkov.«

»Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki so v celoti vključeni v besedilo prispevka in njegovo dodatno gradivo ([navedite priloge]). Ločen podatkovni nabor ni bil ustvarjen.«

Izjava o dostopnosti raziskovalnih podatkov se v članek umesti kot samostojno poglavje Izjave in razkritja avtorjev pred seznamom virov ali literature.

Avtorji morajo urednikom in recenzentom zagotoviti ustrezne informacije o raziskovalnih podatkih, na katerih temelji članek, oziroma pojasniti razloge, zakaj podatki niso dostopni. Kadar je to mogoče in skladno s pravnimi, etičnimi in pogodbenimi omejitvami, naj bodo raziskovalni podatki urednikom in recenzentom na voljo v postopku recenzije, vsem pa najkasneje ob objavi članka. Embargo pri dostopu do podatkov je dovoljen izjemoma ob upoštevanju politike revije, zahtev financerjev ter drugih utemeljenih okoliščin. Naloga urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (lastnih, tj. avtorjevih, ali podatkov drugih avtorjev). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enako velja za recenzenta revije.

Za dodatna pojasnila se avtorji lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika na svoji instituciji ali uredništvo revije (rei.pef@um.si) oziroma na ustrezne podporne institucije za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Več informacij v zvezi z raziskovalnimi podatki si lahko preberete tudi v Priročniku o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.