Kripke in Dummett o možnosti obstoja samorogov

Avtorji

  • Maja Malec CEU v Budimpešti

Ključne besede:

Kripke, Dummett, samorogi, naravne vrste, togi označevalci, vzročna teorija reference, modalnost

Povzetek

Kripke glede možnega obstoja samorogov zagovarja dve tezi: metafizično tezo, da nobene protidejstvene situacije ne moremo primerno opisati tako, da bi v njej obstajali samorogi, in epistemološko tezo, da arheološko odkritje, da so obstajale živali z vsemi lastnostmi, ki jih pripisujemo samorogom v ustreznem mitu, ne bi bilo samo po sebi dokaz, da so samorogi obstajali. Pri tem izhaja iz svoje semantične teorije izrazov za naravne vrste in svoje vzročne teorije reference. Dummett nasprotuje obema tezama, sicer nekoliko drugače formuliranima, in dokazuje, da sta v nasprotju z našo jezikovno prakso. Metafizične teze poleg tega ni mogoče konsistentno zagovarjati niti znotraj Kripkejeve teorije, sprejetje možnosti obstoja samorogov pa razkrije, da je pravi modalni sistem za metafizično modalnost S4, in ne intuitivno sprejemljivejši S5. Poskusila bom ugotoviti, kateri od njiju ima prav, Kripke ali Dummett?

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.11.2013

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Malec, M. (2013). Kripke in Dummett o možnosti obstoja samorogov. Analiza: časopis za kritično misel, 17(3), 49–64. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/7023