Problem metafizične svobode
Ključne besede:
osebna svoboda, negativna svoboda, pozitivna svoboda, metafizična svoboda, izvor, nadzor, izbor, (in)determinizem, dilema metafizične svobodePovzetek
Problem svobode je klasični problem metafizike, o katerem so filozofi v celotni zgodovini zahodne filozofije morda največ razpravljali. V tem preglednem članku so analizirane različne opredelitve pojma svoboda – (i) osebna svoboda: “svobodno dejanje je tisto, ki je odvisno od mene”; (ii) negativna svoboda – “oseba S svobodno stori dejanje A, kadar ji nič ne preprečuje, da bi to storila”; (iii) pozitivna svoboda – “oseba S je svobodna, kadar ima sposobnost, da stori to, kar želi” in (iv) metafizična svoboda – “dejanje osebe S je svobodno v smislu, ki je pomemben za moralno odgovornost, samo če: (a) oseba S je izvor dejanja in ima nad njim nadzor, (b) oseba S ima izbor glede tega dejanja – lahko bi ravnala drugače”. Izvor, nadzor in izbor ogroža doktrina o determinizmu, ki ima več oznak: (i) teza o univerzalni vzročnosti; (ii) teza o (vzročni) zadostnosti; (iii) teza o obstoju deterministične teorije; (iv) teza, da iz začetnih pogojev nekega zaprtega sistema in vseh relevantnih fizikalnih zakonov sledi pravilni opis tega sistema v kateremkoli prejšnjem in kateremkoli kasnejšem trenutku. V razpravah o svobodi največkrat nastopa ohlapna oznaka – če nastopijo ustrezni predhodni pogoji, nujno nastopi determinirani dogodek. Problem metafizične svobode je naslednja dilema: (i) determinizem je resničen ali pa ni resničen; (ii) če je determinizem resničen, potem svobode ni; (iii) če determinizem ni resničen, potem svobode ni; (iv) torej svobode ni.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2006 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.