Metafora in preslikava

Povzetek

Predstavim slikovno teorijo metafore, ki gradi na dopolnjeni Wittgensteinovi slikovni teoriji stavka. Wittgensteinovo teorijo dopolnim s pojmom indeksov relacij. Izraz, ki opisuje kako relacijo med predmeti, ni ime relacije med predmeti, temveč je indeks relacije med imeni v stavčnem znaku. Indeks relacije med imeni podrobneje določa relacijo med predmeti v odslikanem kompleksu, ki naj jo odslika stavek, nima pa samostojnega pomena. V primeru metaforičnih stavkov imamo posredno preslikavo kompleksov. To se zgodi ob nanašanju na kak kompleks, ki se v določeni meri formalno ujema z dejansko preslikanim kompleksom. Opozorim na težave tako dopolnjene teorije logične slike. Iz nje izhaja, da v naravnem jeziku ni povsem nemetaforičnih stavkov, možne pa so različne stopnje metaforičnega pomena. Vrsta “metafizičnih” stavkov nima slikovnega smisla in zato tudi niso metafore, temveč psevdostavki, ki igrajo vlogo navideznih metafor.