Kant, Kante in moralni značaj umetnosti

Avtorji

  • Iris Vidmar Jovanović Univerza na Reki, Filozofska fakulteta, Reka, Hrvaška
  • Niko Šetar

Ključne besede:

filozofija umetnosti, Kant, Kante, moralna relevanca umetnosti, avtonomnost umetnika

Povzetek

Strokovnjaki o Kantu se pretežno strinjajo, da obstaja notranja povezava med lepoto in moralnostjo, nekateri tudi trdijo, da je cenjenje lepote predpogoj za moralni razvoj. Vendar, obstaja razlikovanje pri povezovanju moralnosti z naravno v nasprotju z umetniško lepoto. V tem članku sledim pogledom prof. Kanteta, kot so bili razviti na njegovem predavanju »Narava, umetnost in avtonomija: Kantova in Guyerjeva perspektiva«. V članku prvo predstavim Kantovo razumevanje premoči lepote narave nad lepoto umetnosti, čemur sledi Kantovo razumevanje umetnosti in umetniške genialnosti nasploh. Skozi članek bom uporabljala ugovore Guyerju, ki jih je razvil Kante, in jih razširila v bolj občuten zagovor moralne relevance umetniške lepote. Takšno obrambo moralne relevance umetniške lepote bom poskušala vzpostaviti navkljub eksplicitnemu zagovarjanju premoči lepote narave, ki ga vzpostavi Kant. Na koncu članka se posvetim tudi problemu svobode in avtonomije vključevanja v umetnost, tj. mestu opazovalca v umetnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.
Naslovnica: Analiza, Letn. 25 Št. 2 (2021)

Prenosi

Objavljeno

10.12.2021

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Vidmar Jovanović, I. (2021). Kant, Kante in moralni značaj umetnosti (N. Šetar, Prev.). Analiza: časopis za kritično misel, 25(2), 36–51. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6538