Politika iz naslonjača: Od Platona do Rawlsa

Avtorji

  • Nenad Miščević Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in CEU

Ključne besede:

miselni eksperimenti, miselni eksperimenti v politični filozofiji, Platon, Rousseau, Rawls

Povzetek

Ko smo izbrali primere iz treh temeljnih del politične filozofije, Platonove Države, Rousseaujeve Družbene pogodbe in Rawlsove Teorije pravičnosti, smo podčrtali pomembnost obsežnih miselnih eksperimentov v politični filozofiji. Obravnavali smo štiri zaželene značilnosti takih eksperimentov, posebej značilnosti, ki označujejo predložene in zamišljene scenarije: pomembnost prvin in podrobnost, realističnost in stabilnost scenarija. Pri tem smo kombinirali dva opisa: opis, sposojen iz znanosti, ki govori o nadzoru spremenljivk, in opis, sposojen iz semantike modalnosti, ki govori o protidejstvenih sodbah in njihovih resničnostnih vrednostih. Prvi predlaga izbor pomembnih spremenljivk in pametno dodeljevanje vrednosti tem spremenljivkam, drugi predlaga realističnost in sprejemljivost zamišljenega modela. Delno smo pokazali, kako ti deziderati delujejo v treh velikih zgodovinskih ME miselni eksperimenti) in v kakšnem odnosu so nekatere znane značilnosti Države, Družbene pogodbe in Teorije pravičnosti do te njihove miselno eksperimentalne narave. Upamo, da prepoznavanje teh del kot scenarijev za ME lahko prispeva k njihovemu popolnejšemu razumevanju in k jasnejši metodični analogiji med politično in teoretično filozofijo, ki obe uporabljata ME kot pomembno sredstvo.

Na kratko branimo politične ME proti sklepalnemu stališču, po katerem so ti zgolj popularno preoblečeni sklepi. Argumentirali smo na osnovi nekaterih izhodišč, ki kažejo pomembnost posebnega in posameznega v primerjavi s splošnimi načeli in spoznanji. Prvič, na osnovi dejstva, da načela in njihova neposredna uporabo zahteva moralno preverjanje, eden glavnih izvorov presoje pa so moralne intuicije, ki prihajajo iz ME. Drugič, na osnovi dejstva, da načela zahtevajo prav tako preverjanje z istimi sredstvi. Alternativno, če iz načel prehajamo k posebnim normam in pravilom, potem sam prehod kot tudi norme in pravilo zahtevajo dodatno preverbo. Sklenemo, da brez ME v praktični filozofiji ne gre. Res je, da so polni težav in zank, vendar so najboljše, kar imamo. Treba jih je dopolniti z empirično-teoretskimi vednostmi, vendar jih te gotovo ne morejo zamenjati. Tu nismo zagovarjali še pozitivnejšega stališča, namreč da veliki ME sodoločajo ali celo določajo celotno zgodovino politične filozofije, vendar trije ključni naslovi, na katere smo se sklicevali, v dokajšnji meri predlagajo, da bi tudi to stališče lahko bilo sprejemljivo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.12.2012

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Miščević, N. (2012). Politika iz naslonjača: Od Platona do Rawlsa. Analiza: časopis za kritično misel, 16(4), 57–73. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/7027