Fregejevo pojmovanje eksistence

Avtorji

  • Matija Arko Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

eksistenca, predikat prvega reda, predikat drugega reda, Gottlob Frege

Povzetek

Frege je razvil semantiko, ki sicer dopušča rabo stavkov, ki vsebujejo prazna imena, čeprav taki stavki niso niti resnični niti napačni. Frege ima zatrjevanje eksistence za poseben primer zatrjevanja števila. Reči, da nekaj obstaja, je isto kot reči, da ta stvar ni nič. Eksistenca je, tako kot število, lastnost pojmov in zato pojem drugega reda. Pripisovanje eksistence individuom je nesmiselno in krši pravila logične sintakse. Frege v zgodnjem delu “Dialog s Pünjerjem o eksistenci” zagovarja stališče, da je eksistenca kot predikat prvega reda samoumevna in nezanikljiva. Kot taka je lastnost vsega in je zaradi tega pojem z neskončnim obsegom in brez vsebine. Trditev, da je eksistenca samoumevna lastnost in zaradi tega brez vsebine, je treba razumeti kot hipotetično razmišljanje, kaj bi bilo, če bi eksistenca bila res predikat prvega reda. Zaradi tega, ker se eksistence ne da zanikati in zaradi njene vsebinske praznosti, je Frege ne sprejme kot predikat prvega reda.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30.06.2002

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Arko, M. (2002). Fregejevo pojmovanje eksistence. Analiza: časopis za kritično misel, 6(1-2), 143–152. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6761