Fregejevo pojmovanje eksistence
Ključne besede:
eksistenca, predikat prvega reda, predikat drugega reda, Gottlob FregePovzetek
Frege je razvil semantiko, ki sicer dopušča rabo stavkov, ki vsebujejo prazna imena, čeprav taki stavki niso niti resnični niti napačni. Frege ima zatrjevanje eksistence za poseben primer zatrjevanja števila. Reči, da nekaj obstaja, je isto kot reči, da ta stvar ni nič. Eksistenca je, tako kot število, lastnost pojmov in zato pojem drugega reda. Pripisovanje eksistence individuom je nesmiselno in krši pravila logične sintakse. Frege v zgodnjem delu “Dialog s Pünjerjem o eksistenci” zagovarja stališče, da je eksistenca kot predikat prvega reda samoumevna in nezanikljiva. Kot taka je lastnost vsega in je zaradi tega pojem z neskončnim obsegom in brez vsebine. Trditev, da je eksistenca samoumevna lastnost in zaradi tega brez vsebine, je treba razumeti kot hipotetično razmišljanje, kaj bi bilo, če bi eksistenca bila res predikat prvega reda. Zaradi tega, ker se eksistence ne da zanikati in zaradi njene vsebinske praznosti, je Frege ne sprejme kot predikat prvega reda.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2002 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.