Dve dogmi, ontološka zavezanost, prevedljivost in problem inkomenzurabilnosti
Ključne besede:
analitično, sintetično, holizem, stavki opazovanja, nesoizmerljivostPovzetek
Quinova prizadevanja, da bi v svoj, primarno holističen, pristop vgradil vedênjsko (behavioristično) konstituirane stavke opazovanja, pomenijo samo enega od neuspehov empirizma, ki mora s tem, ko za razsodnika postavlja stavke opazovanja, zanikati možnost pojmovne inovacije. Vse, kar lahko rečemo o svetu, lahko rečemo v osnovnem jeziku, na katerega se da zvesti vse druge jezike. Teza, da se stavki opazovanja nanašajo na nekaj, kar je izven teorije – na dražljaje, ki so nam vsem skupni, lahko označimo kot tretjo dogmo (dogmo biološkega), ki se izkaže kot neuspešna že znotraj Quinovega lastnega sistema in ne more zagotoviti osnove za komenzurabilnost teorij. Za komenzurabilnost je potrebna “podobnost soglasja” [similarity of assent], ki vključuje podobnost jezika, pojmovne strukture, v katerih lahko izrazimo naša “opazovanja”. S pozicije holizma pomeni, da zastopniki različnih teorij uporabljajo različne pojmovne strukture (teoretske mreže) in da ne morejo biti člani iste jezikovne skupnosti . Podobnost soglasja ne more biti kriterij za vzpostavljanje relacije komenzurabilnosti med teorijama, ampak je lahko le notranje teoretski kriterij posamezne alternativne teorije. Quinovo prizadevanje za izdelavo ustreznih protiargumentov za tezo o inkomenzurabilnosti se v bistvu izteče v posebno zavzemanje zanjo.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2001 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.