Dve dogmi, ontološka zavezanost, prevedljivost in problem inkomenzurabilnosti

Avtorji

  • Bojan Borstner Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru

Ključne besede:

analitično, sintetično, holizem, stavki opazovanja, nesoizmerljivost

Povzetek

Quinova prizadevanja, da bi v svoj, primarno holističen, pristop vgradil vedênjsko (behavioristično) konstituirane stavke opazovanja, pomenijo samo enega od neuspehov empirizma, ki mora s tem, ko za razsodnika postavlja stavke opazovanja, zanikati možnost pojmovne inovacije. Vse, kar lahko rečemo o svetu, lahko rečemo v osnovnem jeziku, na katerega se da zvesti vse druge jezike. Teza, da se stavki opazovanja nanašajo na nekaj, kar je izven teorije – na dražljaje, ki so nam vsem skupni, lahko označimo kot tretjo dogmo (dogmo biološkega), ki se izkaže kot neuspešna že znotraj Quinovega lastnega sistema in ne more zagotoviti osnove za komenzurabilnost teorij. Za komenzurabilnost je potrebna “podobnost soglasja” [similarity of assent], ki vključuje podobnost jezika, pojmovne strukture, v katerih lahko izrazimo naša “opazovanja”. S pozicije holizma pomeni, da zastopniki različnih teorij uporabljajo različne pojmovne strukture (teoretske mreže) in da ne morejo biti člani iste jezikovne skupnosti . Podobnost soglasja ne more biti kriterij za vzpostavljanje relacije komenzurabilnosti med teorijama, ampak je lahko le notranje teoretski kriterij posamezne alternativne teorije. Quinovo prizadevanje za izdelavo ustreznih protiargumentov za tezo o inkomenzurabilnosti se v bistvu izteče v posebno zavzemanje zanjo.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31.05.2002

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Borstner, B. (2002). Dve dogmi, ontološka zavezanost, prevedljivost in problem inkomenzurabilnosti. Analiza: časopis za kritično misel, 5(4), 86–100. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6743