Ravnanje z raziskovalnimi podatki

Revija Analiza: časopis za kritično misel podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so temelj sodobnega znanstvenega raziskovanja. Na tej strani so opisana pričakovanja revije do avtorjev.

O raziskovalnih podatkih

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi. Nahajajo se v različnih formatih: zapiski, intervjuji, fotografije, transkripcije, numerični podatki, programska koda in drugo sorodno gradivo. Kadar podatki niso zapisani ali shranjeni v digitalni obliki, naj avtorji presodijo, ali je gradivo smiselno digitalizirati, saj to omogoča ustrezno dolgoročno hrambo in ponovno uporabo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje različnih vrst podatkov (npr. raziskovalnih podatkov, podatkov javnega sektorja) in pripadajoče dokumentacije ter dostop do njih.

Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter njihovo uporabnost v prihodnjih raziskavah, s tem pa tudi izkoristek sredstev, vloženih v že zbrane podatke. Deljenje podatkov lahko pripomore k razvoju kariere raziskovalcev, saj veča prepoznavnost njihovega dela in jim omogoča sodelovanje z novimi partnerji.

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti sofinancer revije, Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), od uredništva zahteva, da avtorji pred objavo prispevka zagotovijo odprti dostop do raziskovalnih podatkov, uporabljenih pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost).

Izjeme pri popolnoma odprtem dostopu do raziskovalnih podatkov

Kadar podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji podati obrazložitev, na primer pri varstvu osebnih podatkov (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), pri gradivu, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali pri podatkih, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba zahteva odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov sofinanciranih raziskav v skladu z načelom »odprto, kolikor je mogoče, zaprto, kolikor je nujno«.

Kadar javna objava podatkov ni mogoča, priporočamo objavo ustreznih metapodatkov, ki opisujejo podatkovni nabor, omogočajo njegovo identifikacijo in pojasnjujejo, zakaj dostop do podatkov ni mogoč.

Zaupanja vredni repozitoriji

Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Podatki o zaupanja vrednih repozitorijih, ki jih priporoča sofinancer revije, so na strani ARIS o odprti znanosti (razdelek »Repozitoriji in infrastruktura«).

Uredništvo revije raziskovalcem v Sloveniji priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavijo v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

Avtorji lahko ustrezni podatkovni repozitorij poiščejo tudi s spletnimi orodji, kot sta FAIRsharing in re3data.org.

Pri objavi raziskovalnih podatkov priporočamo licenci Creative Commons CC BY 4.0 ali CC0 1.0 oziroma njima enakovredno licenco.

Citiranje raziskovalnih podatkov

Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire citirati v citatnem slogu revije (APA 7) in jih navesti v seznamu literature. V Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov mora avtor pojasniti, če podatki niso digitalizirani ali niso objavljeni zaradi drugih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-2; Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ZASP).

Predloge Izjave o dostopnosti raziskovalnih podatkov

Za lažjo pripravo Izjave o dostopnosti raziskovalnih podatkov smo pripravili nekaj predlog, ki naj jih avtorji prilagodijo svojemu članku:

  • »Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v [ime repozitorija] in so javno dostopni na [trajni identifikator ali URL].«
  • »Članek temelji na raziskovalnih podatkih iz obstoječih in javno dostopnih virov (besedilni viri, podatkovne baze), ki so navedeni v seznamu literature.«
  • »Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v [ime repozitorija] in niso javno dostopni oziroma so na voljo pri avtorju na podlagi utemeljene prošnje.«
  • »Članek temelji na arhivskih virih, ki so navedeni v seznamu literature.«
  • »Članek ne temelji na uporabi raziskovalnih podatkov.«
  • »Članek temelji na podatkih, ki so v celoti predstavljeni in obravnavani v besedilu prispevka, zato njihovo dodatno arhiviranje ni potrebno.«

Izjava o dostopnosti raziskovalnih podatkov se v članek umesti kot samostojno poglavje pred seznamom literature.

Obveznosti avtorjev, urednikov in recenzentov

Avtorji morajo urednikom in recenzentom zagotoviti ustrezne informacije o raziskovalnih podatkih, na katerih temelji članek, oziroma pojasniti, zakaj podatki niso dostopni. Kadar je to mogoče in skladno s pravnimi, etičnimi in pogodbenimi omejitvami, naj bodo raziskovalni podatki urednikom in recenzentom na voljo med recenzijo, vsem bralcem pa najpozneje ob objavi članka. Embargo pri dostopu do podatkov je dovoljen le izjemoma, ob razumnih pogojih embarga in z ustrezno dodatno utemeljitvijo. Naloga urednika je, da presodi, ali članek temelji na raziskovalnih podatkih (lastnih, tj. avtorjevih, ali podatkih drugih avtorjev). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, mora avtorja pozvati, naj članek dopolni. Enako velja za recenzente revije.

Dodatne informacije

Za dodatna pojasnila se avtorji lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika na svoji ustanovi, na uredništvo revije (info-daf@guest.arnes.si) ali na ustrezne podporne ustanove za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Več o raziskovalnih podatkih je v Priročniku o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.