Umetna inteligenca v praksi (2. del): nekaj etičnih pomislekov
Ključne besede:
umetna inteligenca, strojno učenje, obdelava naravnega jezika, etika, človekove pravicePovzetek
Nagel razvoj umetne inteligence (UI) v zadnjem obdobju in njena samoumevna uporaba v našem vsakodnevnem življenju sta povečala zanimanje za vse vrste umetno izdelanih avtonomnih sistemov tako na strani javnosti kot stroke. Ker UI ni več razumljena zgolj kot priročno orodje, ampak tudi kot samostojni akter, ne moremo mimo vprašanja, kakšen vpliv ima njena uporaba na naše življenje v moralnem smislu. Odgovori na vprašanja, kot so »Ali je UI odgovorna za svoja dejanja?«, »Kaj so družbene, pravne in kulturne posledice njenih odločitev?«, »Ali naj bi bili avtonomni sistemi prosto dostopni na trgu?« itn., so tisto, kar v veliki meri določa, ali bomo UI v prihodnosti zaupali ali ne. V članku predstavimo pet nevarnosti, ki nam ob nebrzdani uporabi UI pretijo in s pomočjo analize trenutnega dogajanja na področjih, s katerimi so povezane, zaključimo, da družba vse bolj postaja talec industrije inteligentnih sistemov, ki v nobeni fazi svojega razvoja (oblikovanje, izgradnja, namestitev in ocenjevanje) niso narejeni tako, da bi v interakciji z nami spoštovali človekove pravice in ravnali skladno s sprejetimi družbenimi vrednotami.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Številka
Rubrika
Licenca
Avtorske pravice (c) 2020 Društvo za analitično filozofijo in filozofijo znanosti

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.