Umetna inteligenca v praksi (2. del): nekaj etičnih pomislekov

Avtorji

  • Janez Bregant Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Maribor, Slovenija

Ključne besede:

umetna inteligenca, strojno učenje, obdelava naravnega jezika, etika, človekove pravice

Povzetek

Nagel razvoj umetne inteligence (UI) v zadnjem obdobju in njena samoumevna uporaba v našem vsakodnevnem življenju sta povečala zanimanje za vse vrste umetno izdelanih avtonomnih sistemov tako na strani javnosti kot stroke. Ker UI ni več razumljena zgolj kot priročno orodje, ampak tudi kot samostojni akter, ne moremo mimo vprašanja, kakšen vpliv ima njena uporaba na naše življenje v moralnem smislu. Odgovori na vprašanja, kot so »Ali je UI odgovorna za svoja dejanja?«, »Kaj so družbene, pravne in kulturne posledice njenih odločitev?«, »Ali naj bi bili avtonomni sistemi prosto dostopni na trgu?« itn., so tisto, kar v veliki meri določa, ali bomo UI v prihodnosti zaupali ali ne. V članku predstavimo pet nevarnosti, ki nam ob nebrzdani uporabi UI pretijo in s pomočjo analize trenutnega dogajanja na področjih, s katerimi so povezane, zaključimo, da družba vse bolj postaja talec industrije inteligentnih sistemov, ki v nobeni fazi svojega razvoja (oblikovanje, izgradnja, namestitev in ocenjevanje) niso narejeni tako, da bi v interakciji z nami spoštovali človekove pravice in ravnali skladno s sprejetimi družbenimi vrednotami.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.
Naslovnica: Analiza, Letn. 24 Št. 1 (2020)

Prenosi

Objavljeno

19.06.2020

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Bregant, J. (2020). Umetna inteligenca v praksi (2. del): nekaj etičnih pomislekov. Analiza: časopis za kritično misel, 24(1), 5–20. https://journals.um.si/index.php/analiza/article/view/6516